Nedelja, 29. 5. 2022, 19.36
2 leti, 6 mesecev
Rusija je Kitajsko prisilila v ukrepanje. Toda proti Rusiji.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
15
Pristanek najetega ruskega potniškega letala znamke Boeing ali Airbus z vprašljivim zakonitim statusom bi lahko Kitajsko spravil v kočljiv položaj, zato je sprejela preprostejšo odločitev in jim enostavno prepovedala vstop v kitajski zračni prostor.
Kitajska je bila tako rekoč prisiljena v sprejetje enega redkih ukrepov zoper svojo veliko zaveznico Rusijo, kar je bila neposredna posledica vojne v Ukrajini. Od tega tedna v kitajski zračni prostor ne smejo več vstopiti ruska potniška letala znamk Boeing in Airbus, ki jih ruske letalske družbe najemajo pri tujih lizinških hišah, marca pa so jih zasegle, ker jim je to dovolil ruski predsednik Vladimir Putin.
Spomnimo: po tem, ko je Zahod svoj zračni prostor zaprl ruskim letalom in začel prekinjati najemne pogodbe za letala z ruskimi letalskimi družbami, je Vladimir Putin marca podpisal zakon, ki je ruskim letalskim prevoznikom dovolil zaseg najetih potniških letal. Ruski letalski potniški promet je močno odvisen od letal v tuji lasti. Pred začetkom vojne v Ukrajini so bile ruske letalske družbe lastnice zgolj okrog 15 odstotkov letal, preostalih 85 odstotkov pa so najemale pri lizinških družbah v tujini.
Aeroflot, največji ruski komercialni letalski prevoznik, ima v floti po zadnjih podatkih 187 potniških letal, od katerih jih samo deset ni znamke Boeing ali Airbus.
V Rusiji ni več vprašanje, kdo je zdaj lastnik zaseženih letal, tako rekoč vsepovsod drugje pa. Tudi na Kitajskem. Ta je od Rusije zahtevala dokaze, da ta letala niso več registrirana v tujini. Tako je poročal ruski medij RBK, del medijskega koncerna RBC Group, ki je bil nekdaj velik trn v peti Vladimirju Putinu in Kremlju.
Ruski letalski prevozniki Kitajski niso mogli predložiti teh dokazov, zato kitajskim oblastem ni preostalo drugega, kot da so zaseženim najetim letalom znamke Boeing in Airbus prepovedale vstop v kitajski zračni prostor.
Kitajska od maja od vseh letalskih družb namreč zahteva, da posodobijo elektronske dosjeje letal. Ti dosjeji praviloma vključujejo ključne podatke o letalih, med katerimi je tudi uradno lastništvo.
Kitajska se nerada postavi na eno ali drugo stran
Če bi na Kitajskem pristajala oziroma zračni prostor države prečkala (ruska) letala z vprašljivim zakonitim statusom, bi se lahko Kitajska znašla v zagati, ki bi ogrozila zavezništvo z Rusijo ali Kitajsko izpostavila kritikam mednarodne skupnosti. Takemu letalu bi lahko Kitajska namreč prepovedala zapustiti državo, dokler ne bi bilo razrešeno vprašanje, kdo je v resnici njegov lastnik (lizinška hiša ga bo verjetno zahtevala nazaj), ali pa mu dovolila odhod in s tem tvegala sankcije. Kitajska pa se, to je v zadnjih treh mesecih že jasno, zelo izogiba scenarijem, v katerih bi morala izbrati stran.
Kitajska in Rusija sta dvajset dni pred začetkom vojne v Ukrajini s srečanjem Putina in Ši Džinpinga v Pekingu potrdili veliko zavezništvo med državama. Ena od akutnih posledic dogovora o "prijateljstvu brez meja" je že trimesečna nevtralnost Kitajske glede ruske invazije Ukrajine. Toda tudi Kitajska si pred posledicami vojne ne bo več mogla dolgo zatiskati oči.
Pojavljajo se sicer že tudi teorije, da Kitajska zračnega prostora za ruske boeinge in airbuse ni zaprla le zaradi vprašanja o legalnosti, temveč tudi zaradi strahu pred letalskimi nesrečami.
Boeing in Airbus sta kmalu po začetku vojne v Ukrajini namreč razpustila sodelovanje z ruskimi partnerji, kar do nadaljnjega pomeni konec vzdrževanja in dobave nadomestnih delov za njihova letala, ki jih upravljajo ruski operaterji. Neopravljanje vzdrževalnih del pa letala izpostavlja morebitnim odpovedim komponent, kar lahko v najslabšem primeru pomeni katastrofo.
Po spletu krožijo tudi nepreverjene informacije, da naj bi ruska vojska iz najetih potniških letal znamk Boeing in Airbus jemala vitalne sestavne dele in z njimi nadgrajevala oziroma popravljala vozila na fronti. Na fotografiji boeing 747-400, ki ga upravlja letalska družba Rossiya Airline, v hangarju na moskovskem letališču Šeremetjevo.
Kitajska ima, kar zadeva varnost (potniškega) letalskega prometa, v mednarodnem merilu izrazito nadpovprečno statistiko, na katero pa je marca temno senco vrglo strmoglavljenje boeinga 737-800NG s 132 potniki in člani posadke, nesreče ni preživel nihče. Maja so se pojavile informacije, da naj bi nesrečo namerno povzročil pilot.
Pred tem se je odmevnejša letalska tragedija na Kitajskem zgodila "davnega" leta 2010, ko je strmoglavil embraer ERJ-190 letalskega prevoznika Henan Airlines, umrlo je 44 potnikov in članov posadke.
15