Rusija in Kitajska v tekmi za Latinsko Ameriko

Rusija je objavila seznam držav, iz katerih bodo zdaj, po uvedbi embarga za evropsko hrano, uvažali prehrambne izdelke. Zelenjava in sadje bosta na ruske police po besedah ruskega ministra za kmetijstvo Nikolaja Fedorova prišla iz Azerbajdžana, Armenije, Uzbekistana, Tadžikistana, Turčije, Irana, Egipta, Maroka in Srbije. Ta je za televizijsko postajo Rusija 1 dodal, da nikakor ne smejo pozabiti na Latinsko Ameriko, "ki je velik trg".

Rusija nikakor ni pozabila na Latinsko Ameriko. V začetku julija je bil Putin na veliki južnoameriški turneji in njegov obisk je bil vse prej kot protokolaren. Zanimali so ga posli, hkrati pa je Združenim državam Amerike zažugal, da je Rusija kljub vsemu globalna velesila, ki lahko rovari tudi po ameriškem dvorišču.

Milijardni posli in skupna banka Za začetek so Kubi odpisali 32 milijard dolarjev (24 milijard evrov) dolga še iz sovjetskih časov in podpisali pogodbo za črpanje nafte iz Karibskega morja. "Kubanskim prijateljem bomo pomagali premagati nelegalno blokado Kube," je med obiskom dejal Putin.

Nato pa so tudi Argentini in Braziliji ponudili paketne sporazume o sodelovanju na področju energetike, letalskega prometa, telekomunikacij, vesoljskih raziskav in podobno. Sporazumi so vredni milijarde dolarjev in nekaj poslov je bilo že sklenjenih, vključno s sto milijard dolarjev (100 milijonov evrov) vredno rusko investicijo v skupno banko držav BRICS.

Poleg tega so napovedali, da bodo zgradili vojaške baze v Nikaragvi, na Kubi in v Venezueli. Z Argentino, ki je bila poleg Kube do zdaj država, s katero so sklepali največ poslov, so podpisali pogodbo o gradnji nove jedrske elektrarne, ki jo bo zgradila ruska nuklearna korporacija Rosatom. Rosneft, ruski naftni konglomerat, pa je podpisal pogodbo o nameri nakupa venezuelske naftne družbe Weatherford International.

Manj pritiska Zahoda In zdi se, da je to le začetek ruskega pohoda na Latinsko Ameriko. Z oddaljevanjem od evropskih trgov Rusija namreč išče nova tržišča. Seznam držav, iz katerih bodo uvažali zelenjavo, je dober pokazatelj ruske globalne usmeritve: Azija in Latinska Amerika. ''Rusija razširja svoje stike z državami, ki so manj izpostavljene pritiskom Zahoda," je za Ruski Vjestnik dejal Boris Martinov, namestnik direktorja Inštituta za Latinsko Ameriko.

Od konca hladne vojne dalje Rusija ni posvečala posebne pozornosti Latinski Ameriki. Z izjemo tradicionalnega sodelovanja s Kubo so več sodelovali le z Venezuelo v času Huga Chaveza, ko so podpisali kar nekaj pogodb o vojaškem sodelovanju in dobavi orožja. Preostala trgovinska izmenjava z Latinsko Ameriko je do zdaj temeljila na izvozu gnojil in vojaške opreme, uvažali pa so sadje in zelenjavo. Iz Čila so na primer uvažali ogromne količine želatine.

Kitajci bodo gradili, Rusi branili Toda v Latinski Ameriki je Rusija naletela na konkurenco. Že nekaj desetletij tam z velikimi investicijami v infrastrukturo, nafto, težko industrijo kraljuje Kitajska. V letih od 2000 do 2013 je gospodarska izmenjava med Kitajsko in Latinsko Ameriko narasla s 15 na 260 milijard dolarjev (z 11 na 195 milijard evrov).

Skorajda istočasno kot Putin je po Latinski Ameriki potoval tudi kitajski predsednik Xi Jingping. Tudi Kitajska je donirala v novo banko za razvoj regije in državam ponudila skorja dvajset novih poslovnih pogodb. Venezueli in Argentini so recimo omogočili posojila, ki jih bosta državi plačevali v glavnem z nafto in hrano.

Trenutno največja kitajska investicija v Latinski Ameriki pa je gradnja prekopa med Pacifikom in Atlantikom v Nikaragvi. Kanal, vreden 40 milijard dolarjev (30 milijard evrov), naj bi bil konkurenca panamskemu kanalu, ki ga nadzoruje Amerika. Prav to pa je tudi odličen primer, kako sta se Rusija in Kitajska povezali pri prevzemu tržišča Latinske Amerike. Kitajci bodo namreč kanal gradili, Rusi pa ga bodo varovali. Temu bo tudi namenjena nova ruska vojaška baza v tej državi.

Novi svetovni red Države Latinske Amerike so Rusiji nedvomno hvaležne. Z investicijami Rusije in Kitajske v Latinsko Ameriko se počasi ustvarja nov svetovni red.

Ko so marca v Združenih narodih glasovali o resoluciji o statusu Krima, so se štiri države Latinske Amerike vzdržale, dvanajst pa jih je bilo proti. Tudi zato po podatkih ruskega Fonda javnega mnenja 62 odstotkov Rusov meni, da imajo z državami v Latinski Ameriki odlične odnose.

Ko bo na ruske police prišla argentinska govedina – uvoz mesa iz Latinske Amerike v Rusijo je trenutno prepovedan, a so že napovedali preklic prepovedi –, bo rusko navdušenje nad temi državami gotovo še večje.