SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Putin ranjenim vojakom: Seveda se želite vrniti

10

termometer

Vladimir Putin | Rusija je Hrvaški poslala pismo v ne ravno prijateljskem tonu. Po njihovem mnenju Hrvaška izkazuje podporo Ukrajini. "Ne vedete se prijateljsko in takšen pristop bo poguben," poroča Telegram.  | Foto: Guliverimage
Rusija je Hrvaški poslala pismo v ne ravno prijateljskem tonu. Po njihovem mnenju Hrvaška izkazuje podporo Ukrajini. "Ne vedete se prijateljsko in takšen pristop bo poguben," poroča Telegram. Foto: Guliverimage

92. dan ruske invazije na Ukrajino. Putin se je v Moskvi srečal z ranjenimi ruskimi vojaki, ki se so zaradi poškodb vrnili v Rusijo. Ko so nekateri povedali, da se želijo vrniti v vojno, je Putin odvrnil: "Seveda, da se želite." V regijah Lugansk in Doneck pod nadzorom proruskih separatistov naj bi bilo osem tisoč ukrajinskih borcev, ki so vojni ujetniki. V sredo, ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov, je Rusija Hrvaški poslala pismo v ne ravno prijateljskem tonu. Zaradi podpore Ukrajini so v Moskvi zapisali, da se Hrvaška ne vede prijateljsko, destruktiven pristop pa je lahko poguben.

Dnevni pregled pomembnejših dogodkov:

20.45 Lavrov grozi Zahodu: To je resen korak k nesprejemljivemu stopnjevanju
19.10 Rusija: Pripravljeni smo pomagati pri reševanju mednarodne krize s hrano, vendar le, če Zahod odpravi sankcije
17.49 Lukašenko je ukazal ustanovitev nove vojaške enote za jug države
17.48 Rusi odpovedali poletne počitnice za študente v Mariupolu: "Učili se bodo ruskega jezika in zgodovine"
16.45 Putin: Zahod precenjuje svojo moč
16.40 Rusija namešča v Belorusiji raketni sistem 
15.21 Rusi znova grozijo BiH: Če vstopite v Nato, boste postali naši sovražniki
15.03 "Ruski napad na Donbas je dosegel največjo intenzivnost"
14.59 Putin: Kraja virov na Zahodu se ne bo dobro končala
14.43 Moskva grozi z izgonom ameriških novinarjev zaradi ravnanj YouTuba
13.49 Rusija za blokade izvoza žit iz Ukrajine obtožuje Zahod
13.05 Srbija z Madžarsko sklenila dogovor o skladiščenju plina, dogovor z Rusijo še na čakanju
12.41 Putin ranjenim vojakom: Seveda, da se želite vrniti
12.37 Scholz: Putin ne bo diktiral miru
12.33 Ruska centralna banka znižala obrestno mero
11.18 Ukrajina: Ubili smo 29.600 ruskih vojakov
9.38 Ruske sile napadle več kot 40 mest na vzhodu Ukrajine
8.37 Proruski separatisti: V našem ujetništvu je osem tisoč ukrajinskih borcev
6.45 Rusija se pripravlja na zadnji napad na Severodoneck
6.36 Zelenski ostro nad nekdanjega ameriškega državnega sekretarja
0.01 Čečenski voditelj zagrozil Poljski 

20.45 Lavrov grozi Zahodu: To je resen korak k nesprejemljivemu stopnjevanju 

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opozoril, da bi bila "dostava orožja Ukrajini resen korak k nesprejemljivemu stopnjevanju", poroča ruska državna tiskovna agencija Tass.

19.45 Države članice WHO obsojajo ruske napade na ukrajinsko zdravstvo

Države članice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so danes na vsakoletni skupščini v Ženevi podprle resolucijo, ki obsoja ruske napade na ukrajinske zdravstvene ustanove, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Države članice so hkrati zavrnile rusko resolucijo o zdravstveni krizi v Ukrajini, ki pa ne omenja ruske invazije.

19.10 Rusija: Pripravljeni smo pomagati pri reševanju mednarodne krize s hrano, vendar le, če Zahod odpravi sankcije

Ruski predsednik Vladimir Putin je italijanskemu premierju Mariu Draghiju sporočil, da je pripravljen bistveno pripomoči k reševanju mednarodne prehranske krize, a le, če Zahod umakne sankcije. Putin je dejal, da je Rusija pripravljena izvažati žita in gnojila. Draghiju je povedal tudi, da je Rusija pripravljena nadaljevati nemoteno dobavo plina Italiji.

17.49 Lukašenko je ukazal ustanovitev nove vojaške enote za jug države

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ukazal ustanovitev nove vojaške enote za jug države. Zdi se, da namerava Belorusija napotiti posebne enote na tri območja nedaleč od meje z Ukrajino, poroča Reuters.

17.48 Rusi odpovedali poletne počitnice za študente v Mariupolu: "Učili se bodo ruskega jezika in zgodovine"

Ruske sile, ki so zasedle Mariupol, so se odločile odpovedati poletne počitnice, da bi študentje lahko obvladali ruski program, je danes povedal ukrajinski mestni voditelj. Po besedah ​​Petra Andryushchenka, svetovalca župana pristanišča, kjer so se te dni predali zadnji ukrajinski branilci, so "okupatorji rekli, da se šolsko leto podaljšuje do 1. septembra".

"Otroci bodo skozi vse poletje imeli pouk ruskega jezika in književnosti, ruske zgodovine in matematike v ruščini," je dejal.

"Glavna naloga je deukrajinizacija in priprava na novo šolsko leto po ruskem učnem programu," je dodal.

A ruskim okupatorjem doslej ni uspelo najti zadostnega števila profesorjev, "le 53 učiteljev za devet šol", je dejal. 

16.45 Putin: Zahod precenjuje svojo moč

"Zahodni narodi, ki poskušajo kaznovati druge z gospodarskimi sankcijami, precenjujejo svojo moč," je dejal Putin. "Vse več držav na svetu si želi voditi neodvisno politiko in jo bo vodilo," je poudaril Putin.

"Noben 'svetovni policist' ne more ustaviti tega naravnega globalnega procesa. Nihče ni tako močan. Spopadajo se z izzivi v svojih državah in upam, da razumejo, da ta politika nima nobenih obetov," je dejal Putin.

16.40 Rusija namešča v Belorusiji raketni sistem 

Ukrajinski general Aleksij Gromov je dejal, da je bilo opaženo, da Rusija premika raketne sisteme iskander v zahodno belorusko regijo Brest, kar povečuje možnost novih raketnih napadov na zahodno Ukrajino.

15.21 Rusi znova grozijo BiH: Če vstopite v Nato, boste postali naši sovražniki

Rusko veleposlaništvo v Bosni in Hercegovini je danes ponovilo grožnje zaradi prizadevanj države za članstvo v Natu. To bi bil jasen "protiruski korak", na katerega bi se morala odzvati Moskva, so dejali na veleposlaništvu. 

"Članstvo katerekoli države v zavezništvu pomeni absolutno podporo Natovim vojaškim in političnim ciljem, torej protiruskim korakom, kar pomeni, da se dejanja vsake države članice v zavezništvu štejejo za usmerjena proti Rusiji," so sporočili z veleposlaništva. 

15.03 "Ruski napad na Donbas je dosegel največjo intenzivnost"

Ruska ofenziva v Donbasu je dosegla največjo intenzivnost, je danes povedala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maliar. Še posebej težko je v Severodonetsku, mestu pod obleganjem, ki ga ruske sile poskušajo osvojiti, da bi vzpostavile popoln nadzor nad vzhodno regijo Lugansk.

Mesto je že deset dni pod stalnimi napadi, je povedal načelnik lokalne uprave Oleksandr Strijuk.

V spopadih je bilo poškodovanih okoli 90 odstotkov hiš in zgradb, je povedal za lokalno radijsko postajo. V mestu naj bi bilo še od 12 do 13 tisoč civilistov, od katerih se veličina skriva v kleteh.

1 / 8
2 / 8
3 / 8
4 / 8
5 / 8
6 / 8
7 / 8
8 / 8

14.59 Putin: Kraja virov na Zahodu se ne bo dobro končala

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes komentiral tuja podjetja, ki so zapustila Rusijo po ruski invaziji na Ukrajino, poroča Reuters.

Putin, ki je prek videopovezave govoril na gospodarskem forumu posovjetskih republik v Kirgizistanu, je dejal, da je "nemogoče odrezati Rusijo od zahodne tehnologije".

Ruski predsednik navaja, da ima "Rusija težave s transportnimi in oskrbovalnimi verigami", in dodaja, da bo "še naprej uvažala nadomestke za blago pod sankcijami" in da "to kljub vsemu ni rešitev".

"Ta zahodnjaška kraja virov se ne bo dobro končala," je dejal Putin in dodal, da je Rusija "konkurenčna" in "ostaja vodilni izvoznik pšenice".

Dejal je, da je pomembno, da se Rusija odmakne od bančnega sistema SWIFT v sodelovanju s partnerji iz nekdanje Sovjetske zveze, poroča BBC.

Spomnimo, EU in njeni zavezniki so marca iz sistema SWIFT izgnali sedem vodilnih ruskih finančnih institucij.

14.43 Moskva grozi z izgonom ameriških novinarjev zaradi ravnanj YouTuba

Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je danes zagrozila z izgonom ameriških novinarjev, če bo YouTube še naprej blokiral prenose tedenskih novinarskih konferenc zunanjega ministrstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Nekaj mojih novinarskih konferenc je bilo blokiranih. Če jih bo YouTube ponovno blokiral, bo en novinar oz. en ameriški medij odšel domov," je na okrogli mizi dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Na muho je Zaharova vzela tudi poljske medije, "glede na to, da vse to nadzira gospa s poljskim državljanstvom", pri čemer je imela v mislih izvršno direktorico platforme YouTube Susan Wojcicki, ameriško državljanko poljskega rodu.

Dodala je, da se glede na stališča Poljske do Rusije ne nameravajo ustaviti zgolj pri izgonu ameriških medijev.

Odkar je Rusija 24. februarja začela invazijo na Ukrajino, je YouTube izbrisal kanale številnih proruskih medijev, vključno s kanali, povezanimi s televizijo RT in portalom Sputnik, ki sta v lasti ruske države.

13.49 Rusija za blokade izvoza žit iz Ukrajine obtožuje Zahod

Zahodne države načrtno preprečujejo izvoz žitaric z zasedenih predelov Ukrajine, s čimer poslabšujejo stanje svetovne prehranske varnosti, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. V Moskvi zagotavljajo, da bodo vzpostavili koridorje za izvoz hrane, če bodo mednarodne sankcije proti Rusiji odpravljene.

Peskov je dejal, da Kremelj zavrača obtožbe, da pošiljke žitaric ne morejo doseči svojih ciljev zaradi Rusije. "Nasprotno, obtožujemo zahodne države, da so sprejele številne nezakonite ukrepe, ki so pripeljali do te blokade," je njegove navedbe povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija trdi, da bodo v Ukrajini vzpostavili prehranske koridorje, s pomočjo katerih bi se lahko izognili svetovni prehranski krizi, toda le v primeru, če bodo odpravljene nekatere mednarodne sankcije, uvedene proti Moskvi.

Sankcije in vojaške operacije so prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz Rusije in Ukrajine, ki skupaj pridelata približno 30 odstotkov svetovnih zalog pšenice, dodaja AFP.

13.05 Srbija z Madžarsko sklenila dogovor o skladiščenju plina, dogovor z Rusijo še na čakanju

Srbija bo na Madžarskem skladiščila svoj zemeljski plin za prihodnjo zimo, mogoče pa je, da bo plin od Madžarske tudi kupila, je po poročanju srbskih medijev v sredo po srečanju z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom povedal srbski finančni minister Siniša Mali. Dogovor med Srbijo in Rusijo o količini in ceni plina je še na čakanju.

"Beograd načrtuje usmeritev 500 milijonov kubičnih metrov plina v madžarska skladišča do konca junija," je na skupni novinarski konferenci z madžarskim kolegom povedal Mali. "Skladišči, ki sta del dogovora, bomo začeli polniti junija, od oktobra pa bomo plin iz teh skladišč lahko začeli uporabljati," je dodal srbski zunanji minister, ki pričakuje, da bo dogovor omogočil stabilno oskrbo s plinom med prihodnjo zimo.

"Menim, da zaprtje tranzitnih poti, pa naj gre za prevoz plina ali nafte, spodjeda enotnost Evropske unije in enotnost Evrope. Zato bomo mi, Srbi in Madžari, drug drugim omogočil neoviran tranzit energentov," je dejal Szijjarto. Poudaril je tudi, da Madžarska ne bo podprla predloga Evropske unije za naftni embargo proti Rusiji, dokler ne najdejo rešitve, ki bo zagotovila energetsko varnost Madžarske.

Srbija si prizadeva tudi za čim hitrejši sporazum o dobavi zemeljskega plina z Rusijo. Zdajšnji desetletni dogovor med državama se bo iztekel 31. maja.

Ruski in srbski predsednik Vladimir Putin in Aleksandar Vučić bi morala imeti po Vučićevih napovedih že pretekli torek ali sredo telefonski pogovor, v katerem naj bi se dogovorila o novem sporazumu.

Iz Kremlja so po poročanju ruske državne agencije RIA Novosti v torek sporočili, da pogovor med predsednikoma ni predviden. "To ne pomeni, da takšnega pogovora ne moremo zelo hitro organizirati. Veste, da so zveze z Beogradom naša prednostna naloga, oni so naš zaveznik in prijateljska država, zato bo do pogovora, če bo to potrebno, prišlo," je po poročanju RIA Novosti sporočil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Vučić še vedno pričakuje, da bo do pogovora prišlo. "Mislim, da bo, a počakajmo še kakšen dan. Morda se človek noče pogovarjati z mano. Bomo videli," je v sredo za srbsko televizijo Pink TV dejal Vučić.

12.41 Putin ranjenim vojakom: Seveda, da se želite vrniti

Putin se je v Moskvi srečal z ranjenimi ruskimi vojaki, ki so se zaradi ran in poškodb vrnili v Rusijo. Eden izmed častnikov je povedal, da se ranjeni vojaki želijo vrniti na bojišče in še naprej služiti v vojski, zato jim je postavil to vprašanje, na katero je eden izmed vojakov odgovoril: "Seveda, da se nameravam vrniti." Tudi Putin, ki je bil oblečen v belo haljo, je temu pritrdil in rekel:"Seveda, da se želiš."

Vojaki, ki so jih posneli v bolnišnici, so bili oblečeni v pižame ter okrevali po strelnih ranah in ranah, ki so jim jih povzročili naboji. Niso pa kazali ran, tipičnih za vojake na vojnih območjih. Putin jih tudi ni vprašal o vojni v Ukrajini in njihovih izkušnjah, poroča Telegraph.

Rusi še niso razkrili uradnega števila umrlih vojakov, predvideva pa se, da so v treh mesecih v vojni z Ukrajino izgubili toliko vojakov, kot jih je Sovjetska zveza izgubila v devetletni vojni v Afganistanu.

Po sestanku vlade v sredo je Putin pozdravil ruske vojake in rekel:" Ti ljudje so tvegali svoja življenja in zdravje za dobrobit naroda in otrok v regiji Donbas zaradi Rusije. Vsi so junaki."

Nekaj časa po srečanju in sestanku vlade je podpisal dekret o čimprejšnjem pridobivanju ruskega državljanstva za prebivalce dveh ukrajinskih regij, ki jih je okupirala Rusija. Uredba govori o prebivalcih Zaporožja in Heršiva, torej o regijah na jugu Ukrajine, ki so pod ruskim nadzorom že od začetka vojne.

12.37 Scholz: Putin ne bo diktiral miru

Ruski predsednik Vladimir Putin ne bo mogel diktirati miru v vojni, v kateri ne bo zmagal, je danes na zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal nemški kancler Olaf Scholz. Po njegovih besedah je Putinu spodletelo pri vseh strateških ciljih, ki si jih je zadal glede Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruski načrt zavzeti celotno Ukrajino je zdaj še bolj oddaljen, kot je bil na začetku vojne 24. februarja, saj se je Ukrajina odločno uprla, je dejal nemški kancler. Po njegovih besedah je Putin podcenil odločnost in moč zaveznic, ki so obsodile njegov napad.

Scholz je dejal, da si želi Putin vrnitve svetovnega reda, v katerem močnejši diktira, kaj je prav. "To je poskus vrnitve v čas, ko je bila vojna običajno sredstvo politike," je dodal.

"Naš cilj je popolnoma jasen - Putin ne sme zmagati v tej vojni. In prepričan sem, da ne bo zmagal," je dejal nemški kancler. Po njegovem mnenju se bo začel ruski predsednik resno pogajati o miru šele, ko bo dojel, da ne more zlomiti ukrajinske obrambe.

Scholz je v nastopu napovedal nadaljevanje podpore Kijevu, pri tem pa ni omenjal kritik, ki jih je iz Kijeva deležen Berlin, češ da prepočasi ukrepa pri dobavah težkega orožja Ukrajini.

Scholz je v nastopu še dejal, da je brutalnost ruske vojne povezala ukrajinski narod, poleg tega je dve državi, Finsko in Švedsko, spodbudila k vstopu v Nato.

12.33 Ruska centralna banka znižala obrestno mero

Ruska centralna banka je na današnjem izrednem zasedanju znižala obrestno mero s 14 odstotkov na 11 odstotkov. Banka je ob tem napovedala, da bo v letošnjem letu še naprej zniževala obrestne mere, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nižja obrestna mera bo začela veljati v petek, sporočilo centralne banke povzema ruska tiskovna agencija Tass. "Najnovejši tedenski podatki kažejo na precejšnjo upočasnitev trenutnih stopenj rasti cen. Inflacijski pritiski se zmanjšujejo zaradi dinamike menjalnega tečaja rublja ter opaznega zmanjšanja inflacijskih pričakovanj gospodinjstev in podjetij," so zapisali v centralni banki.

Kljub temu so zunanji pogoji za rusko gospodarstvo še vedno zahtevni, kar znatno omejuje gospodarsko dejavnost, opozarjajo. "Tveganja za finančno stabilnost so se nekoliko zmanjšala, kar je omogočilo sprostitev nekaterih ukrepov za nadzor kapitala," so navedli.

Konec februarja je centralna banka drastično zvišala ključno obrestno mero, za 10,5 odstotne točke na 20 odstotkov. To je bil odziv na sankcije, ki jih je Zahod uvedel po začetku ruske invazije na Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Z dvigom obrestne mere je centralna banka želela preprečiti devalvacijo rublja in tveganje inflacije. V zadnjem času si je rubelj sicer precej opomogel.

Po zadnjih podatkih Tassa je bilo za en dolar treba odšteti 60,3 rublja, za en evro pa 61,99 rublja.

A kot poudarja francoska tiskovna agencija AFP, si ruska vlada ne želi močnega rublja, saj se boji, da bi lahko prizadel proračunske prihodke in izvoznike. Na splošno so nižje obrestne mere neprivlačne za tuje naložbe in zmanjšujejo vrednost državne valute, so pojasnili pri AFP.

Kremelj je v sredo sporočil, da vlada namenja "posebno pozornost" močnemu rublju, vendar je predsednik Vladimir Putin poskušal prikazati rast valute kot pozitiven dogodek. "Kot vemo, se dolar krči, rubelj pa se krepi," je dejal.

Analitiki medtem opozarjajo, da je močan rubelj znak slabitve ruskega gospodarstva. "Moč rublja je posledica visokih cen nafte/energije, predvsem pa upada uvoznega povpraševanja zaradi sankcij. To nakazuje, da bo rast močno ogrožena - letos bo verjetno doživela globoko recesijo," je po poročanju AFP zapisal strateg za nastajajoče trge pri družbi BlueBay Asset Management Timothy Ash.

Ruska centralna banka pričakuje znižanje inflacije. "Inflacijski pritiski se zmanjšujejo zaradi dinamike menjalnega tečaja rublja ter opaznega zmanjšanja inflacijskih pričakovanj gospodinjstev in podjetij," sporočilo povzema dpa. Inflacija se je maja z aprilskih 17,8 odstotka znižala na 17,5 odstotka. Padec je bil tako večji, kot ga je banka pričakovala.

Za prihodnje leto pričakujejo, da bo inflacija znašala od pet do sedem odstotkov, leta 2024 pa naj bi se znižala na štiri odstotke.

Naslednje zasedanje ruske centralne banke glede obrestnih mer bo 10. junija.

11.18 Ukrajina: Ubili smo 29.600 ruskih vojakov

Od začetka vojne, ki traja že več kot tri mesece, je bilo skupaj ubitih 29.600 ruskih vojakov. Ukrajina trdi, da so uničili 1.315 ruskih tankov in 206 letal, a številke niso uradno preverjene.

9.38 Ruske sile napadle več kot 40 mest na vzhodu Ukrajine

Ruske sile so po navedbah Kijeva napadle več kot 40 mest v regijah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, pri čemer je umrlo pet civilistov. V srditi ofenzivi ruske sile še naprej poskušajo obkoliti Severodoneck in Lisičansk, poročajo tuje tiskovne agencije.

V nekaterih delih vzhodne Ukrajine je "sovražnik očitno v prednosti glede opreme in števila vojakov", a se ukrajinske sile upirajo izjemno nasilni ofenzivi, je v sredo zvečer v videonagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Potrebujemo pomoč partnerjev, zlasti orožje," je Zelenski ponovil pozive Zahodu. Po njegovih besedah svet ni bil pripravljen na "ukrajinsko hrabrost", mednarodno skupnost pa je okrcal, da preveč pozornosti namenja interesom Rusije in premalo interesom Ukrajine.

Še posebej se je obregnil ob nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Henryja Kissingerja, ki je namignil, da bi Ukrajina za končanje vojne morda morala žrtvovati del ozemlja, poroča AFP. Kissinger je namreč udeležencem Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal, da bi bila idealna vrnitev v "status quo" pred rusko invazijo 24. februarja.

Ruske sile, ki si prizadevajo prevzeti popoln nadzor nad regijama Doneck in Lugansk, medtem še naprej vodijo srdito ofenzivo na vzhodu Ukrajine.

"Okupatorji so obstreljevali več kot 40 mest v regijah Doneck in Lugansk ter uničili ali poškodovali 47 civilnih objektov, vključno z 38 hišami in šolo. Zaradi tega obstreljevanja je umrlo pet civilistov, 12 pa jih je bilo ranjenih," je po poročanju BBC sporočila ukrajinska vojska.

Ruske sile se vse bolj približujejo mestu Severodoneck, kjer je pred vojno živelo približno sto tisoč ljudi. V sredo je guverner regije Sergej Gajdaj dejal, da so ruske enote tako blizu mesta, da lahko nanj streljajo z minometi. Po njegovih besedah je mesto "preprosto uničeno".

Ukrajina je Rusijo obtožila "izsiljevanja", potem ko je Moskva ponudila odpravo blokade črnomorskih pristanišč v zameno za odpravo sankcij, ki jih je proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini uvedel Zahod.

"Boljšega primera izsiljevanja v mednarodnih odnosih ne bi mogli najti," je v Davosu v sredo opozoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Pozval je k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji in dejal, da popuščanje tej državi še nikoli ni prineslo rezultatov.

8.37 Proruski separatisti: V našem ujetništvu je osem tisoč ukrajinskih borcev

V regijah Lugansk in Doneck pod nadzorom proruskih separatistov naj bi bilo ujetih osem tisoč ukrajinskih borcev, ki so vojni ujetniki. "Imamo veliko ujetnikov, seveda jih je mnogo na območju Narodne republike Doneck, skupaj jih je okrog osem tisoč," je za rusko prorežimsko agencijo Tass povedal predstavnik tako imenovane Narodne republike Lugansk Rodino Mirošnik.

"To je veliko in na stotine novih pride vsak nov dan," je dodal, a ta informacija ni neodvisno preverjena.

6.45 Rusija se pripravlja na zadnji napad na Severodoneck

Boji med ukrajinskimi in ruskimi silami so v sredo dosegli obrobje Severodonecka. Inštitut za preučevanje vojne predpostavlja, da intenzivnost ruskih napadov in kopičenje vojakov nakazujeta, da bi Rusija lahko začela svojo zadnjo ofenzivo na Severodoneck.

Rusko obstreljevanje industrijskega mesta, ki je ključno za nadzor Luganska, se je eksponentno okrepilo, je dejal visoki ukrajinski vojaški uradnik. "Naslednji teden je pomemben," je dejal Sergij Hajdaj, vodja vojaške uprave Luganska.

"Če jim do sobote ali nedelje ne bo uspelo, ne bodo več imeli volje in energije, potem pa se nam bo stanje vsaj malo stabiliziralo," je dodal.

6.36 Zelenski ostro nad nekdanjega ameriškega državnega sekretarja

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napadel nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Henryja Kissingerja. Ta je v torek namigoval, da bi se morali ukrajinsko-ruski mirovni pogovori osredotočiti na ustvarjanje meje, ki bi sledila "stični liniji" med državama v ukrajinski regiji Donbas, ki je obstajala, preden se je začela ruska invazija na Ukrajino, poroča CNN.

0.01 Čečenski voditelj zagrozil Poljski 

Čečenski voditelj Ramzan Kadirov je v videoposnetku, ki ga je objavil na svojem Telegramu, zagrozil Poljski. "Zanima me Poljska, v šestih sekundah bomo pokazali, česa smo sposobni," je med drugim povedal Kadirov. 

To je ob 30. obletnici diplomatskih odnosov Rusija sporočila Hrvaški 

V sredo, ob 30. obletnici diplomatskih odnosov med državama, je Rusija Hrvaški poslala pismo v ne ravno prijateljskem tonu. Po njihovem mnenju Hrvaška izkazuje podporo Ukrajini. "Obnašate se neprijateljsko in takšen pristop bo poguben," poroča Telegram. 

Po poročanju 24Sata rusko ministrstvo navaja, da so odnosi med Hrvaško in Rusijo v zadnjih 30 letih pozitivni in "zaznamovani s postopnim razvojem sodelovanja". V nadaljevanju so zapisali, da je žalostno, kako so hrvaške oblasti zadnjih nekaj mesecev izbrale izrazito neprijateljsko držo proti Rusiji. "To je v nasprotju z doseženo stopnjo naših bilateralnih odnosov in resno škoduje temeljnim interesom narodov obeh držav. Vsi pozitivni dosežki preteklosti so danes na udaru," je sporočilo rusko ministrstvo.

"Prepričani smo, da je takšen pristop nekoristen in poguben. Prepričani smo, da bo prevladala zdrava pamet in da se bo Hrvaška vrnila na pot konstruktivnega dialoga in obojestransko koristnega sodelovanja, ki bo med drugim temeljilo na zavedanju geopolitičnih realnosti in resničnih nacionalnih interesov," so sklenili Rusi.

Heker, kiberkriminal, hekerji Digisvet Skrivno orožje Rusije: z njim bi lahko svet plesal po Putinovih notah Vladimir Putin Novice Nekdanji šef tajne službe: S Putinom bo kmalu konec. Poslali ga bodo na zdravljenje in ne bo se več vrnil. Vladimir Putin Novice Je to Putinov pretkani načrt, s katerim bo vrgel Nato iz tira? Vladimir Putin, Ši Džinping Digisvet Srbi trdijo: Prihajajo Kitajci, borili se bodo za Putina. Zakaj jim ne verjamemo?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin