Rusi se bojijo kitajske invazije

Pred obiskom Kitajske je ruski predsednik Vladimir Putin v intervjuju za agencijo TASS dejal, da so sankcije zahoda pripomogle k temu, da so se ruska podjetja obrnila na kitajski trg: "Domača podjetja spodbujamo, da navezujejo stabilne poslovne vezi s Kitajsko."

Po navedbah agencije je bila trgovinska izmenjava med Rusijo in Kitajsko v letu 2014 vredna 88,4 milijarde dolarjev. Letos je sicer po podatkih Bussines Insiderja upadla za 29 odstotkov, kar pomeni, da državi do konca leta ne bosta uresničili napovedi o 100 milijardah dolarjev trgovinske izmenjave. A o tem Putin ni govoril, saj ni popolnoma v skladu z doktrino "gremo na vzhod", ki jo od uvedbe sankcij poskuša uveljaviti v ruskem gospodarstvu.

Novi posli s plinom in nafto Kljub temu sta predsednika držav po srečanju v Pekingu ponosno razodela, da so podpisali skoraj 30 pogodb o sodelovanju. Večina jih zadeva energetsko sodelovanje. Med njimi je največja pogodba drugega največjega ruskega plinskega podjetja Novatek, ki je podpisalo dogovor o pridobitvi 9,9 odstotka delnic v projektu izkoriščanja utekočinjenega plina Yamak v okviru kitajskega projekta Svilena pot. O poslu so prvič razpravljali avgusta, vreden pa je 1,4 milijarde dolarjev. To je prvi ruski posel v okviru projekte Silk Road Funds. Novatek je sicer v lasti Putinovega zaveznika tajkuna Genadija Timčenka.

Posel je sklenil tudi Gazprom, ki je podpisal pogodbo o dobavi plina na Kitajsko z ruskega Daljnega vzhoda. Rosneft pa je podpisal pogodbo o nakupu 30 odstotkov delnic podjetja ChemChina, hkrati pa pogodbe za kitajsko-rusko sodelovanje na naftnih vrtinah v Sibiriji.

Poleg tega so podpisali pogodbe za posle na področju telekomunikacij in avtomobilske industrije.

Nekateri ekonomisti tudi dvomijo o resničnem povečanem obsegu poslovanja med Rusijo in Kitajsko. "Podpisani memorandum in dogovori imajo bolj politično kot gospodarsko težo," je za Al Jazeero dejal ekonomist Aleksej Maslov.

Kolonija na rusko-kitajski meji Vsi Rusi tudi niso navdušeni zaradi sodelovanja s Kitajci. V mestu Čita na rusko-kitajski meji se prebivalci bojijo, da jih bodo Kitajci preprosto kupili. Zdaj so že zakupili 115 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč. Zato je Čita v ruskih medijih poznana kot "kitajska vrata". Prebivalci po poročanju Al Jazeere vztrajajo, da nimajo nič proti Kitajcem, a da nasprotujejo projektu oddajanja zemljišč, saj od tega nimajo nič, za Kitajci pa bo ostala le iztrošena zemlja.

Sprašujejo se tudi, ali niso v resnici kitajska kolonija. Kitajska je zemljo najela za dobo 50 let, nihče od domačinov pa ne ve, ali bodo na njej delali Kitajci ali domačini. Če bodo Kitajci, se bojijo, da jih bodo številčno preprosto povozili. Po ruskih zakonih namreč vsako, ki se rodi na ozemlju Rusije, dobi rusko državljanstvo. "Pomislite, kako bo tukaj čez 50 let, če se bo k nam preselilo na tisoče kitajskih delavcev," opozarja aktivist Vasilij Epov. V resnici pa se je v mesto do zdaj priselilo le nekaj Kitajcev, ki večinoma prodajajo na lokalni tržnici.