Petek, 4. 9. 2015, 17.22
8 let, 9 mesecev
Rusi se bojijo kitajske invazije
Pred obiskom Kitajske je ruski predsednik Vladimir Putin v intervjuju za agencijo TASS dejal, da so sankcije zahoda pripomogle k temu, da so se ruska podjetja obrnila na kitajski trg: "Domača podjetja spodbujamo, da navezujejo stabilne poslovne vezi s Kitajsko."
Po navedbah agencije je bila trgovinska izmenjava med Rusijo in Kitajsko v letu 2014 vredna 88,4 milijarde dolarjev. Letos je sicer po podatkih Bussines Insiderja upadla za 29 odstotkov, kar pomeni, da državi do konca leta ne bosta uresničili napovedi o 100 milijardah dolarjev trgovinske izmenjave. A o tem Putin ni govoril, saj ni popolnoma v skladu z doktrino "gremo na vzhod", ki jo od uvedbe sankcij poskuša uveljaviti v ruskem gospodarstvu.
Posel je sklenil tudi Gazprom, ki je podpisal pogodbo o dobavi plina na Kitajsko z ruskega Daljnega vzhoda. Rosneft pa je podpisal pogodbo o nakupu 30 odstotkov delnic podjetja ChemChina, hkrati pa pogodbe za kitajsko-rusko sodelovanje na naftnih vrtinah v Sibiriji.
Poleg tega so podpisali pogodbe za posle na področju telekomunikacij in avtomobilske industrije.
Nekateri ekonomisti tudi dvomijo o resničnem povečanem obsegu poslovanja med Rusijo in Kitajsko. "Podpisani memorandum in dogovori imajo bolj politično kot gospodarsko težo," je za Al Jazeero dejal ekonomist Aleksej Maslov.
Sprašujejo se tudi, ali niso v resnici kitajska kolonija. Kitajska je zemljo najela za dobo 50 let, nihče od domačinov pa ne ve, ali bodo na njej delali Kitajci ali domačini. Če bodo Kitajci, se bojijo, da jih bodo številčno preprosto povozili. Po ruskih zakonih namreč vsako, ki se rodi na ozemlju Rusije, dobi rusko državljanstvo. "Pomislite, kako bo tukaj čez 50 let, če se bo k nam preselilo na tisoče kitajskih delavcev," opozarja aktivist Vasilij Epov. V resnici pa se je v mesto do zdaj priselilo le nekaj Kitajcev, ki večinoma prodajajo na lokalni tržnici.