Četrtek, 11. 1. 2024, 7.21
11 mesecev, 2 tedna
687. dan vojne v Ukrajini
Ukrajinski parlament zavrnil obravnavo zakona o mobilizaciji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,09
Ukrajinski parlament bi moral danes v prvem branju obravnavati vladni predlog zakona, ki naj bi olajšal vpoklic vojakov, ki jih ukrajinska vojska po skoraj dveh letih vojne z Rusijo nujno potrebuje. Poslanci so obravnavo predloga zavrnili in ga vrnili vladi v dopolnitev.
16.58 Ukrajinski parlament zavrnil obravnavo zakona o mobilizaciji
13.00 Zelenski: Vsakršen premor pri obrambi Ukrajine bi le okrepil Rusijo
7.15 V ruskem napadu na hotel v Harkovu več ranjenih
16.58 Ukrajinski parlament zavrnil obravnavo zakona o mobilizaciji
Po današnjih pogovorih za zaprtimi vrati s poveljstvom vojske so se poslanci odločili predlagatelju vrniti predlog zakona v ponovni pregled in dopolnitev, je sporočil David Arakhamia, vodja poslanske skupine stranke ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Na Telegramu je še sporočil, da razumejo potrebe vojaškega poveljstva in da so nanje pripravljeni odgovoriti. Izpostavil pa je, da vseh pravil ne morejo sprejeti in da nekatera določila zakona neposredno kršijo človekove pravice, nekatera pa niso bila dorečena, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kdaj naj bi po pričakovanjih dopolnjen predlog zakona obravnavali, ni povedal, po navedbah AFP pa bi obravnava lahko trajala dneve, če ne tedne.
Vlada je predlog zakona v parlament vložila konec lanskega leta, potem ko je vojaško poveljstvo pozvalo k okrepitvi vojske na bojiščih in predlagalo mobilizacijo do pol milijona Ukrajincev. Vrhovni poveljnik vojske Valerij Zalužni je pojasnil, da so pri oceni potrebnega števila upoštevali "trenutno pomanjkanje, usposabljanje novih enot in napoved izgub za letošnje leto".
Po novi zakonodaji bi se med drugim začetna starost za rezerviste znižala s 27 na 25 let, kar bi za vojsko potencialno predstavljalo več kot 400 tisoč mladih moških. Znova naj bi preverili že izdana potrdila za tiste, ki so bili ocenjeni kot nesposobni za služenje vojaškega roka. Neupoštevanje pozivov bi namesto sedanje denarne kazni imelo za posledico takojšnjo zaporno kazen, služenje vojaškega roka pa bi se v času vojne s sedanjega nedoločnega časa omejilo na 36 mesecev.
Sedanji sistem vpoklica sicer velja za nepravičnega, neučinkovitega in pogosto koruptivnega, še navaja AFP. Vse glasnejši so tudi pozivi k demobilizaciji tistih, ki so že dlje časa na fronti, medtem ko novih prostovoljcev ni.
Napovedane spremembe so sicer močno razdelile družbo, ki je izčrpana zaradi vojne še zlasti po neuspeli veliki protiofenzivi lansko poletje.
Ukrajinske oborožene sile štejejo približno 850 tisoč pripadnikov. Čeprav obsega izgub Kijev ni objavil, avgusta lani objavljene ameriške ocene kažejo, da je v spopadih umrlo skoraj 70 tisoč ukrajinskih vojakov, ranjenih pa jih je bilo okoli 120 tisoč.
13.00 Zelenski: Vsakršen premor pri obrambi Ukrajine bi le okrepil Rusijo
Vsakršen premor pri obrambi Ukrajine pred rusko invazijo bi le okrepil moč Rusije in ji omogočil, da se dodatno oboroži, je danes v Talinu med nenapovedano turnejo po baltskih državah opozoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Prepričan je, da si Ukrajina zasluži postati članica Nata in da dolga vojna ne bi bila dobra za Ukrajino.
"Dajte Ruski federaciji dve ali tri leta časa in nas bo potem preprosto uničila. Tega tveganja ne bomo sprejeli," je poudaril na novinarski konferenci z estonskim kolegom Alarjem Karisom.
Prepričan je, da si Ukrajina zasluži postati članica zveze Nato, saj bi zavezništvo s tem pridobilo vojsko z izkušnjami ne samo v teoriji, temveč tudi v praksi. Ukrajinska vojska bi po njegovem mnenju okrepila tudi vzhodno krilo Nata.
Karis je medtem opozoril, da bi morala mednarodna skupnost okrepiti pomoč Ukrajini in ji pomagati na poti do zmage. Ob tem je dodal, da "obstaja upanje, da bo to zadnja vojaška agresija v Evropi", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zelenski je turnejo po baltskih državah v sredo začel z obiskom v Litvi, kjer je opozoril, da vsakršno odlašanje Zahoda glede pomoči Ukrajini krepi pogum in moč Rusije. Dodal je, da se ruski predsednik Vladimir Putin morda ne bo ustavil pri Ukrajini, baltske države pa bi lahko bile naslednje.
7.15 V ruskem napadu na hotel v Harkovu več ranjenih
Enega od hotelov v Harkovu na severovzhodu Ukrajine sta v sredo zvečer zadeli dve ruski raketi. Kot je sporočil župan Harkova Igor Terehov, je bilo v napadu ranjenih najmanj 11 ljudi, med njimi turški novinarji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rusija je medtem ponoči sporočila, da je nad svojim ozemljem sestrelila več ukrajinskih dronov.
V napadu je bilo poškodovanih tudi več drugih stavb, vključno z dvema stanovanjskima blokoma, in avtomobilov, je dodal župan, piše STA.
Po besedah guvernerja regije Harkov Olega Sinegubova sta dva ruska izstrelka v sredo okoli 22.30 po krajevnem času zadela hotel, v katerem je bilo 30 civilistov. Devet od enajstih ranjenih so prepeljali v bolnišnice, dva so oskrbeli na prizorišču napada, je dodal na družbenem omrežju Telegram.
Ukrajinske reševalne službe so na Telegramu sporočile, da so iz hotela evakuirale skupno 19 ljudi.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem ponoči sporočilo, da so ruske sile sestrelile štiri ukrajinske drone nad regijami Tula, Kaluga in Rostov. V objavi na Telegramu so uporabo dronov označili za poskus terorističnega napada.
Regionalne oblasti v Voronežu so sporočile, da je ukrajinski dron zadel streho ene od zgradb, a pri tem nihče ni bil ranjen, še poroča AFP.
Drugo največje ukrajinsko mesto, ki leži okoli trideset kilometrov od ruske meje, je redno tarča ruskih bombardiranj.
