Robotik, ki raje kot s politiko svet spreminja z roboti

Tako pravi Dejan Pangerčič, ki v zdomstvu živi že devet let, v tem času je bil v Sloveniji le trikrat ali štirikrat. Dogajanje doma ga ne zanima, stike s starši in bratom vzdržuje prek videokonferenc, s prijatelji prek elektronske pošte. To je mogoče zaznati tudi v pogovoru z njim, saj je njegova slovenščina že dobila ameriški naglas. "Zelo malo govorim slovensko in vidim, da jezik stagnira. Po svoje mi je nekoliko žal, a po drugi strani tako jezika ne bom pozabil," pravi Dejan.

V premajhni Sloveniji ni bilo prostora za njegove ideje Slovenijo je zapustil, ker je zanj preprosto postala premajhna, predvsem pa zato, ker tu ni imel možnosti študirati tega, kar ga veseli – servisna robotika. V Sloveniji je bil takrat namreč zgolj program klasične robotike. Več let je preživel v Nemčiji, kjer se je na tehnični univerzi v Münchnu izpilil v vrhunskega robotika. Pred dvema letoma ga je podjetje Bosch poslalo v svoj raziskovalni center v Silicijevi dolini v Ameriki, kjer zdaj razvija robote, ki poenostavljajo življenje navadnega smrtnika. "Razvijamo avtomatsko kosilnico za vrt, delamo na samovozečih avtomobilih, robota za biokmetovanje."

Pri svojem delu sodeluje s strokovnjaki z vsega sveta, vezi s Slovenci medtem ne išče. "Ko sem šel ven, nisem imel potrebe po povezovanju s Slovenci. Svet je prevelik za to. Dolga zgodba, kratko pojasnilo," je kratek Dejan.

Ne ozira se nazaj Odkar je odšel, se Dejan ne ozira nazaj, zato o življenju v Sloveniji ne ve veliko. Priznava pa, da ga je pred odhodom tu motilo kar nekaj stvari. Poleg tega, da ni imel možnosti študirati tega, kar je želel, mu je šlo na živce tudi to, da ni bilo nobenih tujcev. "Sem in tja je okoli skakal kakšen Erasmusov študent, ki pa od tega ni imel veliko, saj so bila vsa predavanja v slovenščini, potem so pa profesorji govorili, da so se ti ljudje prišli v Slovenijo samo zabavat. Seveda so, če pa niso nič razumeli!"

Na slovenski visokošolski sistem ima še precej kritik, med drugim, da je na primer predstojnik katedre "bog in batina", ki je na položaju več desetletij, zamenja pa ga njegova desna roka. "Nič se ne spremeni, nobenega svežega vetra. V Nemčiji mora nov predstojnik obvezno priti od drugje, po možnosti s pomembno izkušnjo iz tujine."

Kot prednost študija v Nemčiji omenja tudi povezovanje z gospodarstvom ter zaposlovanje dodiplomskih študentov v laboratorijih, kjer so plače povsem konkurenčne plačam v podjetjih. V Sloveniji takih primerov ne pozna. Na drugi strani se mu zdi nerazumljivo, da vlada ob sprejemanju varčevalnih ukrepov najprej reže pri vlaganju v raziskave in razvoj. "V Nemčiji nisem nikoli slišal, da bi vlada storila kaj takega, prej obratno," je ogorčen.

Z roboti bolj pomaga družbi kot s politiko Življenja v Sloveniji sicer ne želi kritizirati, saj se zaveda, da je najlažje "sedeti zunaj v raju in se samo pritoževati", zato se niti ne pritožuje niti ne spremlja dogajanja. Kot alternativo temu vidi le to, da se vrne domov in sam dejansko spremeni zadeve. A Dejanu se s politiko ne da ukvarjati.

"Čas je omejen, dan ima samo 24 ur in tu imamo toliko projektov, s katerimi imam dejansko vpliv na splošno globalno družbo. Z roboti lahko izboljšamo življenje ljudi. Preprosto je toliko tega in mi je v precej večje veselje. Zato mi ni do tega, da se ukvarjam s politiko in iščem denar po vseh kotih, če pa imam tu že vse te pogoje."

In kaj Dejan pravi o življenju v Silicijevi dolini? V Silicijevi dolini Dejan zdaj živi že dve leti, ostati namerava še kakšno leto ali dve, potem bi se selil nazaj v Nemčijo. Kot pravi, se mu to okolje ne zdi najbolj naklonjeno družinam, ki si jo namerava ustvariti v bližnji prihodnosti. "Če ne igraš po teh notah in nisi v službi 12 ur dnevno, če vsaj en dan med koncem tedna ne delaš, je težko biti konkurenčen."

Silicijeva dolina je prototip ultimativnega kapitalizma, je okolje, "narejeno za mlade in samske, ki so v šesti prestavi, na maksimalnih obratih 24 ur na dan", pripoveduje Dejan. Poslovno življenje teče dan za dnem, petek in svetek, ni praznika, ne nedelje. Bistvo je, da "poskušaš čim več narediti, obrniti čim več kapitala ter ustvariti čim več inovacij."