Petek, 5. 8. 2022, 14.25
2 leti, 4 mesece
Razkritje: to je človek, ki stiska Evropo in Putinu rešuje vojno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,39
40
Vladimir Putin med sestankom s takratnim ministrom za gospodarski razvoj Rusije Maximom Oreškinom, september 2017. Oreškin je danes glavni arhitekt ekonomskega načrta, ki Rusiji omogoča financiranje vojne v Ukrajini.
Maxim Oreškin je v zahodnem svetu relativno slabo poznano ime. Gre za ekonomista in nekdanjega bankirja, ki je bil med letoma 2016 in 2020 ruski minister za gospodarski razvoj. Nato je postal član skupine, ki Vladimirju Putinu svetuje pri pripravi ekonomskih ukrepov. Ne le to - Oreškin naj bi s Putinom spletel še posebej tesno vez in postal njegova gospodarska desna roka. Bil naj bi idejni oče Putinovega marčevskega ukaza, da mora Evropa za ruski plin začeti plačevati v rubljih. To je bila po mnenju številnih analitikov poteza, ki je Rusijo rešila pred skorajšnjim bankrotom zaradi sankcij Zahoda in ji omogočila nadaljnje financiranje vojne v Ukrajini.
23. marca je iz Moskve prišla zahteva, da bo treba za ruski naravni plin po novem plačevati v rubljih. Evropske države in podjetja, ki so se zaradi odvisnosti od stabilne dobave plina odločila sprejeti rusko zahtevo, so morala odpreti račun pri ruski Gazprombank. Ta je bila zato izvzeta iz gospodarskih sankcij, ki jih je zoper Rusijo sprejela Evropska unija.
Shema plin-za-rublje je imela pomemben akuten učinek na vrednost ruske valute rubelj, ki je začetnih sankcijah Zahoda proti Rusiji strmoglavila. Rubelj je danes v primerjavi z evrom vreden precej več kot pred invazijo Ukrajine.
Gibanje cene rublja v primerjavi z evrom v zadnjem letu
Čeprav nekateri finančni analitiki opozarjajo, da je napihovanje rublja umetno in da se Rusija dolgoročno ne bo mogla zoperstavljati učinkom ekonomskih sankcij, je povečan denarni tok v rubljih Rusiji omogočil, da se je v tednih po začetku vojne izognila katastrofalnemu upadu BDP in celo morebitnemu bankrotu, ki je državi grozil tudi zaradi zamrznitve premoženja, ki ga ima na tujem.
Glavni arhitekt načrta, ki je evropske države tako rekoč prisilil v sprejetje ruskih pogojev in nakazovanje rubljev za plin, naj bi bil Maxim Oreškin, je ta teden poročal ameriški poslovni medij Bloomberg. Gre za na Zahodu praktično neznanega 40-letnega ekonomista in nekdanjega bankirja, ki mu je leta 2013 uspel preboj v rusko politiko, med letoma 2016 in 2020 pa je zasedal položaj ruskega ministra za gospodarski razvoj.
Maxim Oreškin, ki se je v zgodnjem obdobju svoje kariere kalil v evropskih bankah, je zelo dobro seznanjen z zahodno ekonomijo in v nasprotju z nekaterimi veljaki Kremlja, ki kot rešitev za vse vidijo podržavljenje, že od nekdaj (in že vedno) zagovarja tržno gospodarstvo. Vseeno je, odkar je svetovalec predsednika Vladimirja Putina, po poročanju Bloomberga začel uporabljati protizahodno in protiameriško retoriko ter kritizirati kapitalizem.
Oreškin, ki je kot minister in prej še sodelavec direktorata za strateško načrtovanje na ruskem ministrstvu za kulturo iskal ravnotežje med zahtevami trga in zahtevami Kremlja ter sledenjem zahodnim trendom, je po odstopu ruske vlade januarja 2020, ki je sledila Putinovi napovedi ustavnih sprememb, postal del ekipe Putinovih svetovalcev za ekonomijo.
Štiridesetletni ekonomist naj bi sicer postal desna "gospodarska" roka Putina in užival predsednikovo posebno zaupanje. Ob shemi plin-za-rublje naj bi imel tudi glavno besedo pri pripravi ukrepov za omilitev posledic izključitve nekaterih ruskih bank iz sistema SWIFT.
Vladimir Putin je Maxima Oreškina med drugim vzel s seboj na nedavni obisk Irana, kar je še en dokaz, da 40-letni ekonomist uživa posebno zaupanje ruskega predsednika. Ta fotografija je sicer nastala leta 2018 na vrhu G20 v Argentini, ki se ga je Oreškin v družbi Putina udeležil še kot ruski minister za gospodarski razvoj.
Eden od razlogov, zakaj je Oreškinu uspel preboj v krog izbrancev, ki jim je naklonjen Vladimir Putin, bi lahko bil tudi njegov prispevek k polnjenju ruske "vojne skrinje" še iz časa, ko je bil minister za gospodarski razvoj. Takrat je Oreškin namreč vzpostavil sistem za dodatno polnjenje ruske državne blagajne s preusmeritvijo prihodkov od izvoza energentov. Govora je o več sto milijardah evrov. Oreškin naj bi namreč že takrat predvidel, da bo Rusija morda nekoč v prihodnosti potrebovala "ozimnico" za hude čase, če bi se ponovil scenarij iz leta 2014, ko je bila Rusija zaradi priključitve polotoka Krim že tarča mednarodnih sankcij.
40