Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
25. 6. 2014,
17.45

Osveženo pred

8 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Ukrajina Rusija Nato Vladimir Putin

Sreda, 25. 6. 2014, 17.45

8 let, 2 meseca

Putin se je odpovedal vojaškemu posredovanju v Ukrajini, Zahod skeptičen

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Zgornji dom ruskega parlamenta je na zahtevo predsednika Vladimirja Putina preklical resolucijo, s katero so Putinu marca dovolili vojaško posredovanje v Ukrajini.

V zvezi Nato kljub temu vztrajajo, da Putin ni spremenil delovanja glede Ukrajine ter Rusiji še naprej grozijo z zaostritvijo sankcij.

Putin je v torek pozval ruski svet federacije, naj prekliče resolucijo, s katero so mu marca dovolili vojaško posredovanje v Ukrajini. Zahtevo je ruski predsednik v parlament poslal "s ciljem normalizacije vzdušja in rešitve razmer na vzhodu Ukrajine ter tudi v povezavi z začetkom tristranskih pogajanj o tem vprašanju", je sporočil Putinov tiskovni predstavnik Dmitri Peskov.

"Prvi korak v pravo smer, potrebni pa bodo še nadaljnji" Svet federacije je Putinovo zahtevo prepričljivo potrdil v sredo. Ruski parlament je Putinu odobril napotitev vojske v Ukrajino 1. marca po odstavitvi proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, češ da so ogroženi rusko govoreči prebivalci v Ukrajini.

Na Putinovo torkovo napoved se je pozitivno odzval ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki je odločitev označil za prvi konkreten korak, potem ko je podprl mirovni načrt za vzhod Ukrajine. V sredo pa je potezo pozdravil tudi ukrajinski zunanji minister Pavel Klimkin, ki pa je izpostavil, da so potrebni še "nadaljnji pozitivni koraki".

Zaostritev krize zaradi sestrelitve ukrajinskega helikopterja Do nove zaostritve ukrajinske krize je sicer prišlo, potem ko so proruski separatisti blizu Slavjanska na vzhodu Ukrajine v torek sestrelili vojaški helikopter, pri čemer je umrlo vseh devet vojakov na krovu. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je po tem dejanju separatistom zagrozil z razveljavitvijo prekinitve ognja.

Na napad so se ostro odzvale zahodne države, ki so bile kritične tudi do Putina, ki dejanja ni obsodil. Zveza Nato je tako Putinu očitala, da svojih besed o podpori mirovnemu načrtu Porošenka ni podprl s konkretnimi dejanji. Razlogi za zaostritev sankcij proti Rusiji postajajo močnejši z vsakim dnem, ko Moskva tega ne stori, je v okviru zasedanja zunanjih ministrov članic zavezništva opozoril britanski zunanji minister William Hague.

Angela Merkel od Rusije zahteva nadaljnje signale za mirno rešitev krize Po besedah nemškega zunanjega ministra Franka-Walterja Steinmeierja, ki je v Bruselj pripotoval iz torkovega obiska v Kijevu, napad na helikopter kaže, "kako krhka je situacija in kako hitro lahko separatisti na tleh uničijo doseženi napredek".

Ukrajinske krize pa se je v Berlinu dotaknila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in od Rusije zahtevala nadaljnje signale za mirno rešitev krize. "Če ne bo pomagalo nič drugega, lahko na dnevni red znova pridejo tudi sankcije," je opozorila.

Tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je Rusiji v sredo očital, da v zvezi z Ukrajino ni spremenila svojega ravnanja. Moskvo je obtožil, da je prekršila pravila in spodkopala mednarodno zaupanje.

Nato bo finančno podprl krepitev ukrajinskih varnostnih sil Nato ni težava, kot trdi Rusija, pač pa "nezakonita dejanja" Moskve v Ukrajini predstavljajo "grožnjo mednarodnemu redu", je poudaril Rasmussen. Prav zato se je Nato aprila odločil prekiniti programe sodelovanja z Rusijo, ob odsotnosti spremembe ruskih ravnanj pa nima druge možnosti, kot da pri tej odločitvi vztraja, je dodal.

Rasmussen je sicer napovedal še, da bo Nato finančno podprl krepitev ukrajinskih varnostnih sil. Za ta namen naj bi oblikoval od 12 do 13 milijonov evrov vreden sklad. Z denarjem naj bi izboljšali ukrajinske poveljniške strukture, logistiko in zaščito pred kibernetskimi napadi.

Ne spreglejte