Rusi Ukrajincem vrnili trupla 909 padlih branilcev

19.21 Ukrajina od ZDA prejela nov osnutek dogovora o redkih zemljah

Ukrajina je danes od ZDA prejela nov osnutek dogovora o redkih zemljah, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Podrobnosti ni navedel, po poročanju lokalnih medijev pa naj bi bil neugoden za Kijev.

"Ukrajinska stran je danes z diplomatsko noto uradno prejela ameriške predloge," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Zelenski na novinarski konferenci.

Administracija ameriškega predsednik Donalda Trumpa že več tednov pripravlja nov dogovor, s katerim bi ZDA dobile dostop do strateških mineralov v Ukrajini v zameno za ameriško vojaško in finančno podporo, ki jo je Kijev v boju proti ruski agresiji imel v času prejšnje ameriške vlade.

Ukrajina je bila že pripravljena podpisati dogovor, ko se je s tem namenom konec februarja Zelenski v Beli hiši srečal s Trumpom, a je načrt propadel, ker je na srečanju prišlo do prepira.

Podrobnosti novega osnutka dogovora uradno niso objavili, ukrajinski mediji pa so ga že kritizirali, češ da je nesprejemljiv.

Po poročanju časnika Ukrainska Pravda v njem ni več kompromisnih rešitev, prekoračil pa da je tudi vse meje, saj Ukrajini "odvzema del suverenosti", medtem ko jo zavezuje k "vračilu vse prejete ameriške pomoči". ZDA v dogovoru Kijevu tudi ne namenjajo varnostnih zagotovil.

Zelenski je danes samo potrdil, da gre za "povsem drugačen dokument", v katerem je veliko stvari, o katerih se niso pogovarjali, in nekatere, ki sta jih strani že zavrnili.

Na ozemlju Ukrajine naj bi bilo pet odstotkov svetovnih virov mineralov, med drugim železa, mangana, titana, litija in urana. Čeprav ima Ukrajina kar nekaj redkih zemelj, kar je ozka klasifikacija za 17 težkih kovin, ki veljajo za strateške surovine, teh doslej še niso komercialno izkoriščali.

Trump želi v ZDA okrepiti pridobivanje redkih zemelj in ameriški dostop do njih. Podpisal je že tudi temu namenjen izvršni ukaz.

17.05 Ukrajina od Rusije prejela trupla več kot 900 padlih vojakov

"Trupla 909 padlih branilcev so bila vrnjena v Ukrajino," je v izjavi na družbenih omrežjih sporočil ukrajinski koordinacijski štab za ravnanje z vojnimi ujetniki. Pri tem se je zahvalil za pomoč Mednarodnemu odboru Rdečega križa.

Današnja repatriacija posmrtnih ostankov ukrajinskih vojakov je največja od začetka več kot tri leta trajajoče vojne in vsaj sedma, ki vključuje 500 ali več trupel ukrajinskih vojakov od lanskega oktobra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Posmrtni ostanki vojakov so bili po navedbah koordinacijskega štaba vrnjeni iz regij Doneck, Lugansk in Zaporožje na vzhodu in jugovzhodu Ukrajine, za katere Moskva trdi, da so del Rusije.

Nekatera trupla so bila vrnjena iz "mrtvašnic na ozemlju Ruske federacije", kar se verjetno nanaša na vojake, ki so bili ubiti med ukrajinsko ofenzivo v ruski obmejni regiji Kursk, dodaja AFP.

Rusija pa je v zameno prejela trupla 43 svojih vojakov, je za ruske medije povedal ruski poslanec Šamsail Saraljev, član parlamentarne koordinacijske skupine za Ukrajino.

Izmenjava trupel vojakov in tudi vojnih ujetnikov je eno redkih področij sodelovanja med Moskvo in Kijevom, odkar je Rusija februarja 2022 sprožila invazijo na Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi februarja v izjavi za ameriško mrežo NBC dejal, da je bilo od ruske invazije ubitih več kot 46 tisoč vojakov, približno 380 tisoč ljudi pa ranjenih.

16.06 V Kijevu zavračajo Putinov predlog o začasni upravi ZN

V Kijevu so se odklonilno odzvali na predlog ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi Ukrajina začasno prešla pod upravo Združenih narodov, ki bi omogočila izvedbo volitev. Vidijo ga kot poskus onemogočanja mirovnih prizadevanj za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da v času vojne ne smejo izvesti volitev.

Zelenski je že pred tem v odzivu opozoril, da Ukrajina po zakonu ne sme izvesti volitev v času vojne. Foto: Guliverimage Putin je v četrtek predlagal, da bi Ukrajina prišla pod začasno upravo Združenih narodov za izvedbo demokratičnih volitev, ki bi na oblast pripeljale, kot je dejal, kompetentnejšo vlado v Kijevu. Ta bi nato vodila pogajanja za sklenitev mirovnega sporazuma.

Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak je v odzivu dejal, da Rusija poskuša ustaviti premike proti miru in se je odločila nadaljevati vojno, danes poroča britanski BBC.

Zelenski je že pred tem v odzivu opozoril, da Ukrajina po zakonu ne sme izvesti volitev v času vojne. Kasneje je na novinarski konferenci v Kijevu menil, da vse, kar počne Putin, pomeni zavlačevanje pogajanj in korakov na poti do miru.

Tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres ne vidi potrebe po novih volitvah v Ukrajini pod nadzorom Združenih narodov. "Ukrajina ima legitimno vlado in jo je torej treba spoštovati," je v odgovoru na vprašanje glede Putinovega predloga dejal v New Yorku.

Moskva sicer meni, da Zelenski nima legitimnosti, saj mu je predsedniški mandat uradno potekel maja lani, v Ukrajini pa novih volitev zaradi vojnega stanja po ruski invaziji februarja 2022 niso razpisali.

Da Putin dejansko nima namena trajno končati vojne, meni tudi vodja ukrajinskega vladnega centra za boj proti dezinformacijam Andrij Kovalenko, ki vidi Putinov načrt kot del prizadevanj Moskve, da zaustavi mirovna pogajanja.

"Putin dela vse, kar je v njegovi moči, da bi odložil in onemogočil kakršenkoli napredek k miru, ker nima interesa končati vojne. Zato še naprej daje te nore zahteve in predloge," je na Telegramu sporočil Kovalenko, čigar izjave povzema bruseljski spletni portal Politico.

Putin je zamisel o začasni upravi pod okriljem ZN predstavil med obiskom v Murmansku na skrajnem severu Rusije, pri čemer je pojasnil, da bi o tem lahko razpravljali "z ZDA, evropskimi državami ter našimi partnerji in prijatelji".

Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem sam priznal, da bi Rusija "lahko zavlačevala" s sklenitvijo popolnega premirja z Ukrajino. Ameriška stran že tedne poskuša uskladiti pogoje premirja, vendar pa se Putin ne želi odreči svojim zahtevam glede Ukrajine.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes na vprašanje glede Putinovih izjav dejal, da jih je spodbudilo to, kar Moskva vidi kot "popolno pomanjkanje nadzora" ukrajinskega vodstva nad vojsko, ki jo je obtožil, da poskuša dnevno napadati rusko energetsko infrastrukturo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija in Ukrajina sta se v preteklih dneh medsebojno obtoževali kršenja dogovora o začasni prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo.

12.20 Putin in Erdogan po telefonu o vojni v Ukrajini in razmerah v Siriji

Ruski predsednik Vladimir Putin se je danes s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom po telefonu pogovarjal o vojni v Ukrajini in razmerah v Siriji ter o dvostranskih odnosih. Pri tem je Erdogan ruskemu kolegu dejal, da je sodelovanje med Turčijo in Rusijo ključno za reševanje regionalnih konfliktov, so sporočili iz urada turškega predsednika.

Voditelja sta po navedbah Kremlja govorila tudi o možnosti ponovne vzpostavitve dogovora iz leta 2022, ki naj bi zagotovil varen prehod ukrajinskih tovornih ladij v Črnem morju, in o odpravi zahodnih sankcij za izvoz ruske hrane in gnojil, so sporočili iz Kremlja.

Turški predsednik je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa še dejal, da bodo ukrepi, sprejeti za varnost komercialnega ladijskega prometa v Črnem morju, prispevali k procesu za končanje konflikta v Ukrajini.

Erdogan je v pogovoru s Putinom povedal tudi, da Turčija pripisuje velik pomen sodelovanju z Rusijo pri vprašanju Sirije. Po njegovih besedah je za Turčijo in Rusijo ključno, da si skupaj prizadevata zagotoviti, da bo Sirija dosegla trajen mir in stabilnost, ki bosta temeljila na njeni ozemeljski celovitosti. Dodal je, da si lahko Ankara in Moskva skupaj prizadevata za končanje poskusov uničevanja enotnosti Sirije ter podžiganja etnične in verske diskriminacije, pa tudi za popolno odpravo sankcij proti Siriji, še poroča Ansa.

11.50 Rusija obtožuje Kijev novih napadov na energetsko infrastrukturo

Rusija je danes obtožila Ukrajino, da je z raketami in brezpilotnimi letali napadla rusko energetsko infrastrukturo ter s tem kršila dogovor o 30-dnevni ustavitvi tovrstnih napadov. Kijev je napade zanikal in obenem Rusijo obtožil, da je s ciljem spodkopati energetsko stabilnost Ukrajine napadla ukrajinske energetske objekte.

"V zadnjih 24 urah je režim v Kijevu nadaljeval napade na rusko energetsko infrastrukturo z uporabo različnih vrst brezpilotnih letal in večcevnih raketnih izstrelkov himars," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Ukrajina je po navedbah Moskve izstrelila rakete na merilno postajo za plin Sudža v ruski obmejni regiji Kursk, ki je bila poškodovana že v prejšnjem napadu, 19 brezpilotnih letal pa je poslala nad rafinerijo Saratov v osrednji Rusiji.

Ukrajina navedbe o napadu v Kursku zanikala

"Rusija je ponovno napadla plinovod Sudža v regiji Kursk, ki ga ne nadzoruje," je na družbenih omrežjih sporočil tiskovni predstavnik vladnega centra za boj proti dezinformacijam Andrij Kovalenko.

Kasneje je ukrajinska nacionalna energetska družba Naftogaz sporočila, da so ruske sile ponoči napadle njegove objekte, ni pa navedla, katere. "Sovražnik je obstreljeval objekte skupine Naftogaz. To je že osemnajsti kombinirani napad na infrastrukturo skupine od začetka vojne in osmi od začetka tega leta," so sporočili.

Napad je Naftogaz označil za ruski poskus, da bi "spodkopal energetsko stabilnost" Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija je danes sporočila, da so ruske sile v regiji Kursk ponovno zavzele vas Gogolevka, ki leži blizu ukrajinske meje zahodno od mesta Sudža.

Iz Moskve so danes še sporočili, da so ruske sile zavzele novo vas v ruski regiji Kursk ob meji z Ukrajino.

Rusija je danes sporočila, da so ruske sile v regiji Kursk ponovno zavzele vas Gogolevka, ki leži blizu ukrajinske meje zahodno od mesta Sudža.

V regiji Kursk je Moskva ta mesec ponovno zavzela velik del ozemlja, ki ga je ukrajinska vojska zavzela avgusta lani.

7.10 Putin predlagal začasno upravo Ukrajine pod okriljem ZN

"Seveda bi lahko razpravljali z ZDA, tudi z evropskimi državami /.../, o možnosti vzpostavitve prehodne uprave v Ukrajini pod okriljem ZN," je dejal Putin med obiskom v Murmansku.

Kot je dejal, bi po izvedbi demokratičnih volitev v Ukrajini na oblast prišla kompetentna vlada, ki bi bila sposobna delati v smeri sklenitve mirovnega sporazuma. "S tem bi nato začeli pogajanja o mirovnem sporazumu, podpisali legitimne dokumente, ki so priznani po vsem svetu ter so varni in stabilni," je dodal.

Kaj pravi Zelenski?

Na Putinove izjave se je že odzval Zelenski, ki je opozoril, da Ukrajina po zakonu ne sme izvesti volitev v času vojne. Upravljanje Ukrajine določajo njena ustava in prebivalci te države, pa se je na vprašanje o Putinovih izjavah odzval tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost Bele hiše.

Moskva meni, da Zelenski nima legitimnosti, saj mu je predsedniški mandat uradno potekel maja lani, v Ukrajini pa novih volitev zaradi vojnega stanja niso razpisali. V Ukrajini sicer zakonodaja prepoveduje organizacijo volitev v času vojne. V skladu s predpisi se predsedniku podaljšuje mandat do izvolitve novega voditelja države po koncu vojnega stanja.

Novice V množičnem napadu z brezpilotnimi letali več ranjenih

Novice Med Natovo vojaško vajo v Litvi umrli štirje ameriški vojaki

Novice Evropa se pripravlja na najhujše: v hiši imejte zaloge za najmanj 72 ur