Petek, 9. 2. 2024, 16.56
8 mesecev, 3 tedne
715. dan vojne v Ukrajini
"Putin se je spet zlagal"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,64
V Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS) so v okviru projekta EU proti dezinformacijam pripravili analizo izjav ruskega predsednika. V objavi na družbenem omrežju X so kot dezinformacijo med drugim označili njegovo sporočilo zahodnim državam, da naj nehajo dobavljati orožje Ukrajini, če si v resnici želijo konec vojne. Prav tako je po njihovem mnenju dezinformacija Putinova izjava, da ne namerava napasti Poljske ali Latvije, pa tudi da je Moskva pripravljena na dialog.
Ruski predsednik Vladimir Putin je po mnenju Bruslja v četrtkovem intervjuju z ameriškim voditeljem Tuckerjem Carlsonom ponavljal "stare laži in manipulacije". Tiskovna predstavnica visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella je izrazila obžalovanje, da ima Putin platformo za širjenje propagande.
16.53 Putin po mnenju Bruslja v intervjuju s Carlsonom ponavljal stare laži
11.00 Rusija in Ukrajina izvedli nove napade z droni
6.50 Putin sporočil Zahodu, da Rusije v Ukrajini ni mogoče premagati
16.53 Putin po mnenju Bruslja v intervjuju s Carlsonom ponavljal stare laži
"V Putinovem intervjuju nismo videli ničesar novega. Ponavljal je stare laži, izkrivljanje in manipulacije ter pokazal precejšnjo mero sovražnosti do Zahoda, kar ni nič novega," je v odzivu na v četrtek objavljeni intervju ruskega predsednika s Carlsonom povedala Borrellova tiskovna predstavnica Nabila Massrali.
Dodala je, da so to nevarne laži, ki jih Putin uporablja za t. i. upravičevanje nezakonite in neizzvane vojaške agresije na Ukrajino. "Te laži so že povzročile neizmerno trpljenje, vojne zločine in grozodejstva, ki jih je Rusija zagrešila nad Ukrajinci," je poudarila.
Putin je v pogovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, zagovarjal svojo odločitev o napadu na Ukrajino februarja 2022 in sporočil Zahodu, naj se zaveda, da Rusije tam ni mogoče premagati.
V Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS) so ob tem v okviru projekta EU proti dezinformacijam pripravili analizo izjav ruskega predsednika.
V objavi na družbenem omrežju X so kot dezinformacijo med drugim označili njegovo sporočilo zahodnim državam, naj nehajo dobavljati orožje Ukrajini, če si v resnici želijo konec vojne. Prav tako je po njihovem mnenju dezinformacija Putinova izjava, da ne namerava napasti Poljske ali Latvije, pa tudi da je Moskva pripravljena na dialog.
"Obžalujemo, da ima Putin na voljo platformo za manipuliranje in širjenje propagande," je Massralijeva še povedala glede intervjuja, ki ga je pripravil ameriški voditelj, ki je blizu nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.
11.00 Rusija in Ukrajina izvedli nove napade z droni
Rusija je ponoči nad Ukrajino izstrelila 16 brezpilotnih letalnikov tipa šahed, so danes sporočili iz Kijeva in dodali, da je ukrajinska zračna obramba deset dronov sestrelila. Iz Moskve so medtem sporočili, da je ruska zračna obramba sestrelila 19 ukrajinskih letalnikov. O žrtvah in škodi za zdaj niso poročali.
Po navedbah ukrajinske vojske so ruske sile brezpilotne letalnike izstrelile iz oporišč na priključenem polotoku Krim in iz regije Kursk, ki meji na Ukrajino. "Po zaslugi bojnih operacij smo uničili deset šahedov v regijah Mikolajiv, Herson in Harkov," je sporočila.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je ruska zračna obramba ponoči nad regijami Kursk, Brjansk, Orjol in Krasnodar ter nad Črnim morjem sestrelila deset ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V regiji Orjol naj bi bil napad usmerjen proti tamkajšnji energetski infrastrukturi, iz mesta Ilsk na območju Krasnodarja pa so poročali o požaru na rafineriji nafte, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
V Moskvi so se medtem danes odzvali na četrtkovo menjavo na čelu ukrajinskih oboroženih sil, kjer je odstavljenega generala Valerija Zalužnega nasledil Oleksandr Sirski. "To ni dejavnik, ki bi spremenil potek posebne vojaške operacije," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
O zamenjavi priljubljenega Zalužnega se je v zadnjih mesecih veliko ugibalo, saj naj bi bil general že dolgo v sporu z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Spor naj bi se zaostril zlasti po spodleteli ukrajinski ofenzivi lani poleti.
Javnosti manj znani 58-letni Sirski je karizmatičen kot njegov predhodnik, a je kljub temu ključna oseba v ukrajinski vojski. Med drugim je odigral pomembno vlogo pri obrambi Kijeva na začetku ruske invazije.
6.50 Putin sporočil Zahodu, da Rusije v Ukrajini ni mogoče premagati
Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek objavljenem intervjuju s spornim ameriškim voditeljem Tuckerjem Carlsonom dejal, da mora Zahod razumeti, da je Rusijo v Ukrajini nemogoče premagati. Je pa zavrnil možnost ruskega napada na Poljsko ali Latvijo in nakazal možnost dogovora o izpustitvi novinarja Evana Gershkovicha.
Intervju nekdanjega voditelja televizije Fox News je bil objavljen tik pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino, gre pa za prvi intervju na štiri oči s Putinom, ki ga je opravil nekdo iz zahodnih medijev po letu 2019, poroča STA.
Vendar je Carlson, ki je blizu nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, postavil le malo težkih vprašanj in večinoma poslušal, medtem ko ga je voditelj Kremlja poučeval o svojih pogledih na rusko zgodovino ter prikazoval državo kot žrtev zahodnih zarot in prevar.
Putin je v pogovoru, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije, zagovarjal svojo odločitev o napadu na Ukrajino februarja 2022 in sporočil Zahodu, da naj se zaveda, da Rusije tam ni mogoče premagati.
"Do zdaj je bilo slišati razburjenje in kričanje o povzročitvi strateškega poraza Rusije na bojišču. Zdaj očitno spoznavajo, da je to težko doseči, če je sploh mogoče. Po mojem mnenju je to nemogoče," je dejal.
Ameriškemu kongresu, kjer Trumpovi republikanci ovirajo nadaljevanje pomoči Ukrajini, je sporočil, da se vojna lahko konča, če Američani Ukrajini ne bodo več dostavljali orožja.
Na vprašanje, ali bi morebitna Trumpova zmaga na ameriških volitvah kaj spremenila, je Putin odgovoril, da ne, ker ne gre za voditelje, ampak ameriško politiko.
Na vprašanje, ali bi Moskva razmišljala o napadu na druge države v regiji – članici Nata Poljsko in Latvijo – ali na splošno na evropski celini, je Putin odgovoril, da to ni mogoče.
"Poljska, Latvija ali kaj drugega nas ne zanima. Zakaj bi to storili? Preprosto nimamo nobenega interesa," je dejal Putin in dodal, da bi se zgodila vojna s Poljsko le, če bi Poljska napadla Rusijo.
Putin je še nakazal, da je mogoče doseči dogovor glede zaprtega novinarja časnika Wall Street Journal Evana Gershkovicha. "O določenih pogojih se pogovarjamo prek posebnih služb," je dejal, hkrati pa vztrajal, da je novinar vohun, kar časopis in ameriška vlada odločno zanikata.
