Ponedeljek, 15. 8. 2022, 22.08
2 leti, 4 mesece
Resnica o Putinovem specialcu za resnico
Ruski predsednik Vladimir Putin je novembra 2016 osebno podpisal sveže natisnjeni potni list Ruske federacije, za katerega je upal, da bo prispeval k postopni normalizaciji odnosov med Rusijo in Združenimi državami Amerike. Za ambasadorja normalizacije razmerja med svetovnima velesilama, ki je s tem postal novopečeni ruski državljan, bi Putin težko našel manj primernega kandidata. Izbral si je nekdanjega zvezdnika akcijskih filmov Stevena Seagala, človeka, čigar tako rekoč celotna življenjska pot je vse prej kot sopomenka za normalnost, velik del nje pa je zgrajen na večvrednostnem kompleksu, izmišljotinah, nasilju in številnih (domnevnih) spolnih napadih na ženske. V zadnjih letih tudi na neomajni podpori Putinu.
V preteklem tednu sta zelo odmevali zgodbi, da se je v okupirani del Ukrajine kot posebni odposlanec Vladimirja Putina odpravil ameriški filmski igralec Steven Seagal, ki naj bi tam videl "resnico" in ugotovil, da je poročanje Zahoda o vojni v veliki meri nezanesljivo. Posnel bo objektivni dokumentarni film o posebni vojaški operaciji, je zatrdil.
O tem, kako nepristranski bo Seagal v svoji oceni stanja na bojišču, bi se dalo razpravljati. Malo verjetno je, da bi Seagal nasprotoval uradnemu poročanju Kremlja, saj sta z Vladimirjem Putinom (po besedah Seagala in njunem dokumentiranem druženju v zadnjih dveh desetletjih) velika prijatelja, znani pa so tudi njegovi pogledi na ruske ozemeljske težnje v Ukrajini, ki jih Seagal v veliki meri podpira oziroma Rusijo in Ukrajino vidi kot "veliko družino". Ukrajina mu je zaradi njegovih stališč že leta 2017 prepovedala vstop v državo.
Fotografija, ki bi jo bilo danes tako rekoč nemogoče posneti še enkrat: Steven Seagal in nekdanji boksar, zdaj pa župan ukrajinske prestolnice Kijev Vitalij Kličko leta 2013 skupaj med gledalci na boksarskem obračunu za naslov prvaka najtežje kategorije.
Seagal, ki je od leta 2016 tudi državljan Rusije (to naj bi postal po dolgotrajnem "teženju", je pred šestimi leti razkril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov), v šovbiznisu, profesionalnih borilnih športnih, partnerskih odnosih in na spletu velja za osebo, ki ji je težko zaupati že ob zagotovilu, da zunaj sije sonce, kaj šele pri poročanju s fronte.
Gre za enega najbolj kontroverznih, morda celo osovraženih hollywoodskih filmskih zvezdnikov, ki se ga drži sloves naduteža, nasilneža, nadlegovalca žensk in "prirejevalca dejstev".
Hiter vzpon do statusa akcijske superzvezde, nato tudi hiter padec
Steven Seagal je na filmsko sceno vstopil leta 1988 s prvencem Nedosegljivi zakon (Above the Law) in postal instantna uspešnica, saj je gledalcem in predvsem ljubiteljem akcijskih filmov ponudil nekaj svežega. Šlo je za resničnega mojstra borilne veščine, v Seagalovem primeru je bil to aikido, ki je poosebljal tako rekoč neuničljivo hodečo smrt. Redki, res redki so prizori, ko Steven Seagal v katerem od svojih filmov prejme udarec, poražen ali pa vsaj pahnjen v začasni brezup, preden bi se junaško vrnil, pa ni bil tako rekoč nikoli.
Ne Arnold Schwarzenneger v istoimenskih filmih, pravi Terminator je bil na vrhuncu svoje kariere akcijskega superzvezdnika Steven Seagal. Bil je tako rekoč neuničljiv, njegov način obračunavanja z nasprotniki je bil brutalen in neizprosen, z lahkoto se jih je odkrižal tudi po deset hkrati. V nekaj več kot 50 filmih je za sabo pustil več kot 700 trupel.
Leta 1992 je izšel film Oblegani (Under Siege), ki velja za Seagalov daleč najboljši film, ki ga je povzdignil do statusa akcijskega superzvezdnika. To je bil tudi vrhunec kariere Stevena Seagala. Kakovost njegovih filmov, ki so sledili Obleganim, je namreč drastično padla in le še peščica jih je doživela premiero v kinodvoranah. Velika večina je izšla neposredno za ogled doma, torej na videokasetah in pozneje DVD-jih (ter pri pretočnih ponudnikih videa). Seagal v številnih filmih, ki so izšli v zadnjem desetletju in pri katerih je bil naveden kot glavna zvezda, za nameček sploh ni igral osrednje, temveč obrobno vlogo.
Seagal kot sodelavec: tiran z večvrednostnim kompleksom, ki se nikoli noče pošaliti na svoj račun in za katerega je največja žalitev namigovanje, da ga lahko kdo premagal v boju
Razlogov za opisani padajoči trajektorij filmske kariere Stevena Seagala je več, eden glavnih pa je zagotovo dejstvo, da je bilo z njim po pričevanju precej ljudi iz filmske in televizijske industrije zelo težko delati. Slava je Seagalu v glavo stopila takoj po filmskem prvencu.
Seagal z drugo ženo Kelly LeBrock leta 1991.
Med snemanjem filmov naj bi rad grobo ravnal z igralci, ki so nastopali v vlogah kaskaderjev oziroma so bili njegovi partnerji v pretepaških scenah, in jih pogosto pretirano surovo udarjal, kar naj bi počel zanalašč. Igralec John Leguizamo je medtem razkril, da ga je Steven Seagal med snemanjem filma Kritična točka, ki je izšel leta 1996, udaril tako močno, da je odletel v steno. Razlog za nasilje je bil smeh Leguizama, ko je Seagal pompozno oznanil: "Jaz sem šef. Kar rečem, je zakon."
Steven Seagal medtem ostro zanika incident, ki naj bi se zgodil med snemanjem filma Na lovu za pravico (1991) in ki naj bi ga v živo videlo več kot deset prič. Takrat se je domnevno širokoustil, da ga s prijemom od zadaj nihče ne more spraviti v nezavest, njegov izziv pa je sprejel in ga domnevno tudi uspešno izvedel legendarni mojster borilnih veščin in kaskader Gene LeBell. Seagal se je, tako so pozneje zatrdile priče dogodka, medtem ko ga je LeBell poslal v nezavest, tudi ponečedil v hlače.
Znana je sicer tudi anekdota iz leta 1983, ko Seagal še ni bil znani igralec, temveč je kot strokovnjak za borilne veščine sodeloval pri snemanju filma Nikoli ne reci nikoli, v katerem je vlogo Jamesa Bonda zadnjič odigral Sean Connery. Seagal mu je med pripravami na snemanje akcijskega prizora z aikidom v ihti zlomil zapestje, je 13 let pozneje razkril Connery.
Steven Seagal je imel med svojo kariero precej možnosti, da svoje mojstrstvo v borilni veščini aikido dokaže v pravem boju, za katerega je pogosto trdil, da ga je naredilo nepremagljivega, dokaže v praksi, saj je prejel kar nekaj izzivov uveljavljenih strokovnjakov za borilne veščine. To se ni zgodilo nikoli, se je pa redno udeleževal ekshibicijskih dogodkov za aikido, kjer je s svojimi "nasprotniki" v koreografiranih "bojih" pometal kot za šalo.
Da ni oseba, s katero bi si želeli poslovno sodelovati, je predvsem komedijantski smetani Hollywooda Steven Seagal pokazal že leta 1991. Takrat so ga namreč povabili, da za en večer postane voditelj legendarne duhovite oddaje Saturday Night Live (SNL). To je bila velika napaka.
Seagal se namreč ni strinjal s skoraj nobenim od skečev, ki so jih zanj napisali ustvarjalci oddaje, in jim predlagal svoj lasten skeč, ob katerem so se zgražali: Seagal je namreč predlagal, da bi odigral vlogo psihiatra, h kateremu na posvet pride žrtev posilstva, on pa jo nato tudi sam poskusi posiliti.
Seagal tudi ni želel sodelovati v izvedbi skečev, v katerih bi se pošalil na svoj račun, in ni želel snemati z osebami, ki so se šalile, da ga lahko premagajo v pretepu oziroma da ga lahko premaga Arnold Schwarzenegger. Še danes velja za najslabšega gosta in voditelja v zgodovini oddaje Saturday Night Live.
Rezultat njegovega obiska v SNL je bil med drugim ta bizaren skeč, v katerem je očitno nelagodno vsem vpletenim z izjemo Seagala:
Seagal in ženske: eden od razlogov, zakaj je zapustil ZDA?
Ena največjih črnih pik v karieri Stevena Seagala je njegov odnos do žensk. Natančneje: številne obtožbe žensk, da jih je Steven Seagal spolno nadlegoval oziroma spolno napadel. Najzgodnejše segajo v leto 1991, ko je Seagal kupil molk trojice žensk, ki jih je spolno nadlegoval med snemanjem filma Oblegani. Njegovi odvetniki so vsaki plačali 50 tisoč ameriških dolarjev. Med produkcijo Obleganih so, domnevno zaradi Seagalovega poželenja, odpoved dale kar štiri asistentke.
Od takrat se je oglasilo še precej več žensk, ki so imele podobno neprijetno izkušnjo s Seagalom, med drugim tudi znane igralke Portia de Rossi, Rachel Grant, Jaime Pressly, Julianna Margulies in Katherine Heigl, pa tudi nekdanja Playboyeva zajčica Jenny McCarthy.
Verjetno najodmevnejši je bil primer takrat 23-letne Kayden Nguyen, ki je Seagala leta 2010 obtožila, da jo je več dni zadrževal v svojem domovanju in jo želel za "spolno sužnjo". Doma naj bi imel že dve Rusinji, ki sta "služili" prav takemu namenu. Nguyenova je pozneje brez pojasnila umaknila tožbo proti Seagalu, se je pa razvedelo, da so se z njo za sporazumno razrešitev položaja dogovarjali Seagalovi odvetniki.
Steven Seagal, njegovo dekle med letoma 1995 in 1996 Arissa Wolf in njuna hči Savannah leta 2002. Seagal ima kar sedem otrok, z večino pa se ne razume dobro oziroma so celo povsem prekinili stike z očetom.
Steven Seagal je bil poročen kar štirikrat. Njegova prva poroka, z Japonko Mijako Fujitani, je bila po nekaterih špekulacijah poznavalcev zgolj način, da je pridobil dostop do doja (centra za trening borilnih veščin) za aikido v japonskem mestu Osaka. Seagal namreč velja za prvega tujca, ki je poučeval aikido oziroma celo vodil treninge aikida na Japonskem. Sam je večkrat trdil, da je bil prvi Nejaponec, ki je imel lasten dojo na Japonskem, kar pa ne drži.
Ženo Mijako je Seagal varal z igralko Adrienne La Russa in se z njo tudi poročil, še preden se je ločil od Mijako, zato je bila poroka razveljavljena. Adrienne je nato varal z igralko Kelly LeBrock, s katero se je poročil leta 1987. Tudi njej ni ostal zvest, imel je namreč otroka z varuško njunih lastnih otrok, zato sta se leta 1996 ločila. Od leta 2009 je poročen z Mongolko Erdenetuyo Batsukh.
Igral se je policista in človeku v hišo vdrl z oklepnikom
Čeprav ne obstajajo uradni dokazi, da je Steven Seagal kadarkoli opravil usposabljanje za policista, je to vlogo občasno opravljal več desetletij. Zaradi svojega znanja borilnih veščin naj bi ga, ko je leta 1988 prodrl na filmsko sceno, za "častnega" policista ustoličili v okrožju Jefferson v ameriški zvezni državi Louisiana.
Steven Seagal je svoj poklic policista vzel zelo resno. Leta 2010 ga je hollywoodska zvezdnica Jessica Alba med pogovorom označila za filmskega igralca, a jo je popravil, da ni igralec, temveč predstavnik roke zakona. Takrat sta skupaj snemala film Mačeta. Na fotografiji je v družbi nekdanjega šerifa v okrožju Maricopa v ameriški zvezni državi Arizoni Joeja Arpaija, samooklicanega najstrožjega šerifa v ZDA, ki je zaslovel s svojim neizprosnim pristopom do nezakonitih migracij in predvsem s številnimi obtožbami, da se požvižga na človeške pravice oziroma pravice ameriških državljanov.
Seagal je to vlogo kljub temu opravljal z resnostjo in iz nje tudi nekaj iztržil, saj mu je med opravljanjem zadolžitev policista tri leta sledila snemalna ekipa, njegovi policijski podvigi pa so bili dokumentirani v televizijski seriji Steven Seagal: Lawman.
Leta 2011 je "prestopil" v urad šerifa v okrožju Maricopa v ameriški zvezni državi Arizona in sodeloval pri eni verjetno najbolj bizarnih racij v zgodovini ameriške policije. 30. avgusta 2011 so namreč kar s težkim oklepnikom in več kot 40 policijskimi specialci vdrli v hišo domnevnega organizatorja petelinjih bojev, ki ni bil oborožen, in pri tem ubili njegovega manj kot leto dni starega psa, ker niso vedeli, kam z njimi, pa so "evtanazirali" tudi več kot sto piščancev. Steven Seagal je pred racijo sicer dejal, da se je bo udeležil, ker je borec za pravice živali.
Čeprav ironično, saj je med akcijo umrlo več kot sto živali, je to sicer (delno) res: ena od Seagalovih strasti, s katerimi se po mnenju nekaterih vsaj malo odkupi za svoje siceršnje neprijetne osebnostne lastnosti, je njegovo občasno prizadevanje za dobrobit živali. Med drugim se je močno zavzemal za prepoved uporabe živalskih kož v tekstilni industriji in za prepoved trgovanja s slonjimi mladiči.
Mafijski posli
Seagal je imel ob prelomu tisočletja bližnje srečanje z ameriško mafijo, natančneje s klanom Gambino, eno najbolj zloglasnih in najvplivnejših mafijskih družin v Združenih državah Amerike. Na Seagala je družino Gambino naščuval producent Julius R. Nasso, ker Seagal naj ne bi spoštoval njune pogodbe o snemanju novih filmov.
Seagal je pozneje trdil, da je na srečanje z ameriškimi mafijci prinesel pištolo. Domnevno naj bi bil zelo blizu smrti: poznejše pričevanje je namreč razkrilo, da naj bi ga bil eden od prisotnih članov družine Gambino pripravljen ubiti, če bi rekel eno napačno besedo.
Igralca so mafijci v začetku leta 2001 proti njegovi volji odpeljali na sestanek, kjer je dobil "ponudbo, ki je ni mogel zavrniti", saj bi ga v nasprotnem primeru ubili. Seagal dogodka (in še poznejšega obiska mafijcev na svojem domu) sprva ni prijavil organom pregona, temveč je poiskal pomoč druge vplivne ameriške mafijske družine, Genovese, da bi mu pomagala skleniti premirje z Gambini.
Seagal in Nasso sta se precej pozneje, leta 2008, poravnala zunajsodno. Nasso je vmes odslužil leto dni zapora zaradi izsiljevanja Seagala, mafijci družine Gambino pa so bili zaprti precej dlje – Ciccone do leta 2013. Proti njim je na sodišču pričal celo Seagal, ki jo je presenetljivo odnesel brez posledic.
Sodeloval je v prevari s kriptovalutami: prikril je, da so mu plačali za laganje
Februarja 2018 smo na Siol.net poročali o novi kriptovaluti Bitcoiin2Gen, ki je bila skoraj zagotovo prevara, namenjena izvabljanju denarja od naivnih vlagateljev.
Izkazalo se je, da je to res, saj so goljufi s prodajanjem zraka iztržili 11 milijonov ameriških dolarjev. Izkazalo se je tudi, da je Steven Seagal, ki je takrat močno promoviral Bitcoiin2Gen, prikril podatek, da je za to prejel četrt milijona ameriških dolarjev plačila in še digitalne kovance Bitcoiin2Gen v protivrednosti 750 tisoč dolarjev. Seagal sicer nikoli ni priznal, da je storil kaj narobe, je pa ameriški komisiji za trg vrednostnih papirjev in borzo kar sam vrnil domnevno ves dobiček, ki ga je ustvaril s sodelovanjem z Bitcoiin2Gen (okrog 300 tisoč dolarjev).
Steven Seagal je imel tudi kratkotrajno glasbeno kariero (na fotografiji leta 2011 med koncertom v Moskvi), sicer pa zase trdi, da je zelo duhoven človek. Je budist. Tudi njegova vera je dodatno napihnila njegov ego, saj ga je leta 1997, ko je obiskal Tibet, duhovni vodja (lama) enega od samostanov prepoznal kot reinkarnacijo enega od tibetanskih modrecev iz 17. stoletja. Pojavila so se namigovanja, da je to morda storil tudi zato, ker je Steven Seagal radodarno doniral sredstva s samostanom povezanemu izobraževalnemu centru v ameriški zvezni državi Arizona. Seagal naj bi pozneje na snemanjih rad razglašal, da so ga v Tibetu prepoznali za boga.
Številne laži in prirejena dejstva Stevena Seagala
Mnogi, ki so se v zadnjih desetletjih vsaj malce poglobili v dejanja in predvsem besede Stevena Seagala, so ugotovili, da ni ljubitelj resnice. Med drugim:
- je trdil, da ga je aikido na Japonskem učil sam oče te borilne veščine Morihei Ueshiba, kar je tako rekoč nemogoče, saj je Ueshiba umrl leta 1969, ko je bil Seagal še v ZDA živeči najstnik. Japonsko je prvič obiskal enkrat med letoma 1971 in 1973.
- je večkrat lagal o svoji etnični pripadnosti. Njegova mama je sicer potomka irskih priseljencev v ZDA, njegov oče pa potomec ruskih judovskih izseljencev v ZDA. Seagal je med drugim ob različnih priložnostih trdil, da ima italijanske, latinskoameriške, indijanske in nazadnje celo sibirske korenine.
- je trdil, da se je večkrat uril z agenti obveščevalne agencije CIA , bil njihov inštruktor ter za CIA celo opravljal posebne naloge. Ne le, da ne obstajajo nobeni dokazi, ki bi lahko potrdili ali ovrgli to trditev, to je za izmišljotino označila tudi njegova nekdanja žena, nekdanji dejanski operativec agencije CIA pa je dejal, da ima Seagal veliko težavo pri ločevanju resničnosti in fantazijskega sveta.
- si je prisvojil zasluge za zmage mojstrov mešanih borilnih veščin Andersona Silve in Lyota Machide, ki sta odmevna dvoboja končala s tako imenovano sprednjo brco. Seagal je ne le trdil, da je ta gib oba borca naučil on, temveč tudi, da ga je izumil. Čeprav sta se mu sprva zahvaljevala za podporo, je bilo jasno, da to ne drži, saj sta ga med treningi oba uporabljala, še preden je "na sceno stopil" Seagal. Anderson Silva se je pozneje tudi distanciral od Seagala in pojasnil, da je "Seagal sicer dobra oseba, a da ga ni učil ničesar in da ni njegov trener" in da mu je "Seagal sicer pokazal nekaj malega, a je ta gib vadil že dolgo prej".
Steven Seagal in ruski predsednik Vladimir Putin novembra 2016, ko je Seagal prejel državljanstvo Rusije, Putin pa je osebno podpisal njegov potni list. Uradna Moskva je Stevena Seagala leta 2018 imenovala za posebnega konzula Rusije, čigar poslanstvo bo izboljšanje odnosov med Rusijo in ZDA in spodbujanje sodelovanja med Rusijo in ZDA na področjih humanitarne dejavnosti, kulture, umetnosti.
Rad je v družbi avtoritarcev
Steven Seagal za ruskega predsednika Vladimirja Putina pravi, da je eden največjih, če ne celo največji svetovni politični voditelj. Toda Putin ni edini vodja države z avtokratskimi težnjami, v čigar družbi se zelo dobro počuti Steven Seagal.
Leta 2013 ga je v Čečeniji gostil tamkajšnji politični in militantni voditelj Ramzan Kadirov, predsednik Čečenije, ki je prejšnji mesec grozil, da bo Rusija po osvojitvi Ukrajine napadla še Poljsko.
Leta 2016 je odpotoval v Belorusijo k "zadnjemu evropskemu diktatorju" Aleksandru Lukašenku, s katerim sta v enem bolj bizarnih posnetkov njunega druženja občudovala lubenice in jedla korenje.
Leta 2017 je obiskal zloglasnega filipinskega predsednika Rodriga Duterta, ki je znan po okrutni vojni proti narkomanom in zagovarjanju zunajsodnih pobojev. Med drugim je nekoč tudi priznal, da je človeka, obtoženega korupcije, umoril tako, da ga je vrgel iz helikopterja.
Lani je kot posebni ruski odposlanec za zunanje zadeve obiskal Venezuelo in se družil s tamkajšnjim predsednikom Nicolasom Madurom. Podaril mu je tudi samurajski meč.
Seagal se je v prejšnjem desetletju pogosto mudil v Srbiji, kjer naj bi ga prosili, da tamkajšnje policijske specialce nauči aikida. Leta 2016 je pridobil tudi srbsko državljanstvo.
Steven Seagal in predsednik Srbije Aleksandar Vučić decembra 2015. Seagal je mesec dni pozneje uradno postal državljan Srbije.
48