Prva obletnica samostojnosti najmlajše evropske države

Optimistične napovedi kosovskega premiera Hashima Thacija pred letom dni, da bo državo kmalu po razglasitvi samostojnosti priznalo okoli sto držav in bo sprejeta v ZN, se tako niso uresničile. Opozicija to dejstvo pogosto uporablja za kritike na njegov račun. Vlada po njenem mnenju tudi ni pokazala nobenega razumevanja za velike socialne težave in revščino, uspešna tudi naj ne bi bila v boju proti korupciji. Tudi številni Kosovci so po letu dni življenja v samostojni državi nezadovoljni s svojim življenjem, predvsem zaradi velikega odstotka brezposelnih in brez perspektive, da bodo dobili delo.

Kosovski premier Thaci sicer sam ocenjuje, da je Kosovo v zadnjem letu doseglo napredek. Po njegovih podatkih naj bi Kosovo lani zabeležilo šestodstotno gospodarsko rast, vlada je začela s pomembnimi investicijami na področju prometa, zmanjšala naj bi se korupcija.

Brezposelnost presega 40 odstotkov Brezposelnost na Kosovu krepko presega 40 odstotkov, po nekaterih podatkih naj bi bila celo več kot 50-odstotna. Številni na Kosovu lahko preživijo samo po zaslugi denarne pomoči, ki jim jo pošiljajo sorodniki, zaposleni na tujem. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa, naj bi bilo od tovrstne pomoči odvisnih kar 95 odstotkov Kosovcev.

Slabo stanje zdravstvenega sistema 32-letna Edona Ahmeti je zdravnica v osrednji bolnišnici v Prištini in razkriva slabo stanje kosovskega zdravstva. "Tudi deset let po vojni ni nobenega državnega zdravstvenega zavarovanja. Vsako preiskavo ali zdravila si morajo pacienti plačati sami," poudarja.

Pred razglasitvijo kosovske neodvisnosti so mnogi politiki menili, da bo država kmalu premagala svojo gospodarsko in socialno šibkost, a se to še ni uresničilo. Obubožano kosovsko gospodarstvo še vedno željno čaka na tuje vlagatelje. Kosovo velja tudi za eno najbolj koruptivnih držav, ne samo v Evropi. Severni del Kosova, kjer živijo Srbi, pa se je skoraj v celoti izmaknil nadzoru albanske vlade.

Velik porast rakavih obolenj Na severu Kosova so nedavno zdravniki opozorili tudi na t.i. balkanski sindrom ali veliko porast rakavih obolenj med prebivalci. Na 60.000 prebivalcev registrirajo kar 20 primerov raka. Za primerjavo, pred vojno na Kosovu med letoma 1998 do 1999 so na Kosovu zabeležili deset obolenj na 300.000 prebivalcev. Porast rakavih obolenj naj bi bil posledica uporabe z uranom obogatenega orožja, ki ga je je Nato uporabljal spomladi leta 1999 v napadih na cilje na Kosovu, s katerimi naj bi takrat preprečili pregon kosovskih Albancev s strani Srbov.

Med državami, ki so priznale Kosovo, so ZDA, ki so bile skupaj s Turčijo in Francijo med prvimi, in 22 držav 27-članske Evropske unije, med njimi tudi Slovenija. Slednja je Kosovo priznala 4. marca lani. Doslej so Kosovo z izjemo Srbije priznale tudi vse njegove sosednje države, Albanija, Makedonija in Črna gora. V Albaniji so v teh dneh tudi začeli zbirati podpise za poziv državam članicam Organizacije islamske konference, naj priznajo Kosovo. Od 57 držav članic OIC jih je doslej Kosovo priznalo samo devet.

Srbija Kosovo še vedno vidi kot del svojega ozemlja Po priznanju kosovske samostojnosti je Srbija, ki v Kosovu še vedno vidi kot del svojega ozemlja, protestno odpoklicala veleposlanike iz tistih državah, ki so priznale Kosovo, nato pa je čez nekaj mesec odločitev spremenila. V prvih dneh po razglasitvi kosovske neodvisnosti so v Beogradu tudi potekali številni protesti. Protestniki so se med drugim znesli nad slovenskim veleposlaništvom v srbski prestolnici, vdrli pa so tudi na ameriško veleposlaništvo v Beogradu, ki so ga nato zajeli plameni.

Letos je Kosovo dobilo svoje varnostne sile, ki bi morale biti večetnične, vendar jih za zdaj sestavljajo predvsem Albanci. Srbi na Kosovu so že večkrat protestirali proti kosovskim varnostnim silam in zahtevali od mednarodne skupnosti, da jih razpustijo. 9. decembra lani pa je na Kosovu začela delovati misije EU, Eulex. Ta naj bi zamenjala Unmik, ki je bil ustanovljen leta 1999, vendar doslej do popolnega prenosa pristojnosti ni prišlo.

Na Kosovu slovenski policisti in vojaki Na Kosovu so že od leta 2000 prisotni tako slovenski policisti kot vojaki. V okviru Natovih sil (Kfor) trenutno deluje na Kosovu 287 vojakov, v misiji Eulex pa 14 slovenskih policistov. Večina pripadnikov Slovenske vojske deluje na območju kraja Peć in v Prištini, slovenski policisti pa so razporejeni na celotnem območju Kosova.

Avstrijski časnik Wiener Zeitung je nedavno še poročal, da naj bi se kosovski in albanski predsednik, Fatmir Sejdiu in Bamir Topi, v začetku januarja v Prištini dogovorila tudi o načrtih za vzpostavitev "albanskega schengna", ki naj bi ga vzpostavili v prihodnjih treh mesecih. Prost pretok oseb na obeh straneh meje naj bi bil vzor tudi za druge države v regiji, npr. za Črno goro in Makedonijo. Ideja sicer ni nova. Leta 2003 naj bi takratni albanski premier Fatos Nano na vrhu EU v Solunu namreč predlagal vzpostavitev "balkanskega schengen".