Johnson napovedal ustavitev javnega življenja v Angliji

Britanski sev novega koronavirusa so potrdili tudi v Avstriji. S tem bolj nalezljivim sevom so okuženi štirje ljudje, ki so jih testirali na letališču na Dunaju, je danes potrdil minister za zdravje Rudolf Anschober. Pri še eni osebi pa so potrdili okužbo s sevom, ki najverjetneje prihaja iz Južne Afrike.

Med petimi, ki so okuženi z bolj nalezljivimi sevi, so trije otroci, je po poročanju avstrijske tiskovna agencije APA še dodal Anschober.

Britanski sev so doslej potrdili v 32 državah, med njimi jih je 15 članic EU. Minister je pojasnil, da ni naključje, da so v Avstriji odkrili ta sev, saj so ga ciljno iskali s preučevanjem izvidov.

Vse primere so potrdili pri osebah, ki so se prostovoljno testirali na letališču na Dunaju. Prvič so v Avstriji južnoafriški sev potrdili pri 30-letni Avstrijki, ki se je 6. decembra vrnila z dopusta. Britansko različico pa so odkrili pri fantku, ki se je 18. decembra vrnil iz Velike Britanije, tri dni kasneje so jo potrdili še pri moškemu, ki je ujel zadnje letalo v Avstrijo. Z britanskim sevom sta se okužila še slovaška dečka, stara devet in deset let, piše STA.

V Evropski komisiji so danes v odzivu na očitke glede nezadostnih odmerkov cepiv v EU izpostavili, da sta dve milijardi naročenih odmerkov dovolj in da je glavna ovira proizvodna zmogljivost, ki se jo trudijo izboljšati. Ob tem so pojasnili, da so od začetka sledili filozofiji razpršitve tveganja, saj niso želeli vsega staviti na enega konja.

Cepljenje se je šele začelo, zato je sedaj še prezgodaj za sodbe, je poudaril glavni govorec komisije Eric Mamer v odgovorih na plaz vprašanj v povezavi s kritikami glede počasnosti cepljenja in nezadostnih odmerkov cepiva v uniji. Spomnil je, da je bilo od začetka jasno, da bo cepljenje postopen proces, zato je težko razumeti vprašanja, zakaj vsa cepiva že niso dostopna takoj.

V Bruslju izpostavljajo, da ni problem število naročenih odmerkov, češ da je dve milijardi dovolj za unijo. Glavna ovira je proizvodna zmogljivost, ki si jo komisija v stiku s proizvajalci in članicami unije prizadeva izboljšati, je pojasnil govorec komisije za področje zdravja Stefan De Keersmaecker.

Komisija in članice se z ameriškim Pfizerjem in nemškim BioNTechom, ki sta zagotovila prvo odobreno cepivo v EU, dogovarjajo o možnosti dodatnih odmerkov, poleg že dogovorjenih 300 milijonov, je povedal govorec komisije in tako potrdil informacije, ki so prišle minuli konec tedna iz Berlina.

Prvi odmerki cepiva Pfizerja in BioNtecha so sicer prispeli v članice konec decembra, vse dogovorjene odmerke pa naj bi podjetje razdelilo najpozneje septembra letos. Članice se še dogovarjajo tudi o razdelitvi 100 milijonov od že dogovorjenih 300 milijonov odmerkov, je še pojasnil govorec.

Na vprašanja, zakaj ni unija pri Pfizerju in BioNTechu že prej naročila več cepiva, v komisiji odgovarjajo, da od začetka ukrepajo v skladu s temeljno filozofijo razpršitve tveganja, saj niso želeli vsega staviti na eno farmacevtsko podjetje. Spomnili so tudi na izjemno znanstveno negotovost, ki je spremljala sklepanje pogodb s šestimi podjetji, piše STA.

Na Škotskem bo od polnoči pa do konca januarja v veljavi ustavitev javnega življenja, je danes sporočila škotska premierka Nicola Sturgeon. Za to so se odločili zaradi porasta okužb z novim koronavirusom. Britanska vlada pa je napovedala nove omejitvene ukrepe za Anglijo.

Škotska vlada se je po besedah premierke odločila, da bodo morali ljudje od polnoči do konca meseca ostati doma, z izjemo nujnih opravkov. "To je podobno ustavitvi življenja marca lani," je povedala v škotskem parlamentu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Pojasnila je, da je nov sev novega koronavirusa, ki se širi hitreje od doslej znanih, "velik udarec" v boju proti virusu. S tem sevom je okuženih skoraj polovica vseh novih primerov okužbe na Škotskem.

"Soočamo se s strmo naraščajočim trendom okužb in ne gre za pretiravanje, ko rečem, da sem glede trenutnih razmer bolj zaskrbljena, kot sem bila kadarkoli od marca," je poudarila.

Ta odločitev za ustavitev javnega življenja na Škotskem bo po poročanju AFP okrepila pritisk na britanskega premierja Borisa Johnsona, da podobno stori v Angliji, za katero je na zdravstvenem področju pristojna britanska vlada. Ta je že napovedala nove omejitvene ukrepe, ki jih bo Johnson predstavil ob 21. uri po srednjeevropskem času.

"Premier je jasen, da so potrebni nadaljnji koraki za ustavitev tega naraščanja, zaščito nacionalnega zdravstvenega sistema NHS in zaščito življenj," je povedal tiskovni predstavnik Downing Streeta, piše STA:

Na Češkem je od začetka epidemije za covidom-19 umrlo 12.070 ljudi, so danes sporočili z ministrstva za zdravje. V zadnjem dnevu so potrdili še 6220 novih okužb z novim koronavirusom, kar predstavlja okoli 40 odstotkov vseh testov na novi koronavirus, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Češka, Praga.Oskrba bolnika okuženega s covidom-19.Foto: dpa/STAArhiv dpa/STA

V okoli 10 milijonski državi so doslej potrdili 746.714 okužb z novim koronavirusom. Vse več je tudi hospitalizacij, bolnišnice pa se obenem soočajo s številnimi okužbami med zaposlenimi.

Češka vlada bo danes po napovedih razpravljala o razmerah, vendar predvidoma ne bodo dodatno zaostrili ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Že sedaj so v veljavi strogi ukrepi, saj so med drugim zaprte vse nenujne trgovine, piše STA.

Bolnišnica v Varšavi je tarča kritik, ker je proti covidu-19 najprej cepila slavne in politike. Državljani so zgroženi nad prednostnim cepljenjem slavnih, saj bi morali biti glede na strategijo prvi na vrsti zdravstveni delavci. Vlada je danes uvedla preiskavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Univerzitetna bolnišnica v Varšavi je prejšnji teden sporočila, da so proti covidu-19 cepili tudi 18 zvezdnikov, ki naj bi bili ambasadorji kampanje cepljenja. Kot so še pojasnili, so cepili 450 ljudi, od tega 300 zaposlenih ter 132 njihovih svojcev in bolnikov. Med bolniki so bili tudi nekateri politiki, piše STA.

Zgodba je prišla na dan, ko je poslanec in nekdanji premier Leszek Miller tvitnil fotografijo svoje bolniške kartoteke, iz katere je razvidno, da je 30. decembra prejel cepivo.

Cepivo proti covidu-19 je prejelo tudi nekaj članov vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), čeprav niso bili na vrsti glede na strategijo cepljenja.

Premier Mateusz Morawiecki je za poljsko tiskovno agencijo PAP v soboto povedal, da je upoštevanje pravil vrstnega reda cepljenja izraz spoštovanja pravil družbene solidarnost. "Ni opravičil za kršenje pravil," je dodal.

Tiskovni predstavnik vlade Piotr Muller pa je danes sporočil, da so uvedli vladno preiskavo. Izrazil je še upanje, da bodo odgovorni kaznovani že danes. Kot možne sankcije je navedel globo in disciplinske postopke.

Poljska je v okviru strategije sprva začela cepiti zdravstveno osebje, konec meseca pa bodo sledili starejši, učitelji in pripadniki oboroženih sil. Nato pa bo cepivo na voljo ostalim državljanom. Predstavnik vlade, pristojen za cepljenje, Michal Dworczyk je danes sporočil, da so doslej cepili 50.000 ljudi. Do konca marca pa bodo predvidoma cepili 2,9 milijona od 38 milijonov prebivalcev, še piše STA.

V Avstriji bodo popolno zaprtje podaljšali za en teden. Zaradi blokade opozicije namreč ne bodo uspeli uresničiti načrtov za množično testiranje na novi koronavirus, ki bi tistim z negativnim izvidom omogočilo obiskovanje trgovin in lokalov od 18. januarja. Zaprtje države bo tako za vse podaljšano do 24. januarja, piše STA.

Avstrijski minister za zdravje Rudolf Anschober in predsednik parlamentarnega kluba Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) August Wöginger sta danes potrdila, da se bo zaprtje države v praksi podaljšalo za en teden do predvidoma 24. januarja, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Sprva so načrtovali, da bi lahko večino trgovin, šol, restavracij in barov odprli 18. januarja. A obiskovali bi jih lahko le tisti, ki bi se pred tem testirali na novi koronavirus in imeli negativen izvid. Za ostale pa bi omejitveni ukrepi veljali do 24. januarja.

Opozicija pa je zavrnila predlog zakona, ki bi omogočil zakonsko podlago za prostovoljno množično testiranje kot pogoj za državljane, da bi lahko šli v trgovine in restavracije. Anschober je danes dejal, da odločitev obžaluje, vendar jo bo upošteval.

Več avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) in svobodnjaki (FPÖ) so ocenili, da so deli predloga zakona protiustavni. Tudi ustavna služba urada kanclerja je opozorila pred nekaterimi spornimi deli osnutka zakona. Vprašljiv je predvsem del, ki povezuje pravne posledice s testiranjem na koronavirus, saj da ni pojasnjeno, kakšne naj bi bile te posledice. Ta del bi zato radi brisali.

Večina trgovin, lokalov, restavracij, frizerjev in drugih podobnih storitvenih dejavnosti bo sedaj zaprtih še do najmanj 24. januarja. Anschober pa danes še ni želel točno odgovoriti, ali se bodo šole odprle 18. ali 25. januarja. Je pa pred tem Wöginger potrdil, da bo zaprtje države trajalo do 24. januarja. Na vprašanje, ali velja to tudi za šole, pa je odgovoril, "da, zaprtje je zaprtje".

Na Dunaju pa stranke še naprej razpravljajo nekatere druge zakonske točke, ki bi med drugim omogočile množično testiranje predvsem za določene poklicne skupine.

V Avstriji so za božič rahlo sprostili ukrepe, nato pa jih spet zaostrili, da bi s tem zajezili širjenje novega koronavirusa. V povprečju pa so v zadnjem tednu dnevno potrdili po skoraj 2000 novih okužb. V zadnjem dnevu so potrdili 1642 novih okužb, umrlo je še 33 ljudi. Trenutno imajo okoli 20.700 aktivnih okužb. Na zdravljenju v bolnišnici je 2321 bolnikov s covidom-19, kar je 94 več kot v nedeljo. Na intenzivni negi je 368 bolnikov, še piše STA.

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah ob 2985 opravljenih testih potrdili 361 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 54 bolnikov s covidom-19, je danes sporočil nacionalni štab civilne zaščite. V državi danes pričakujejo dodatnih 17.000 odmerkov cepiva Pfizerja in Biontecha.

Današnje število novookuženih je nekoliko večje kot prejšnji ponedeljek, ko so ob opravljenih 2642 testih potrdili 316 okužb z novim koronavirusom. Ponedeljek pred tem so ob 4614 testih potrdili 766 okužb.

Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite so v minulih 24 urah največ novih primerov okužb našteli v primorsko-goranski županiji, in sicer 74. Iz istrske županije so poročali o enem novem primeru.

V državi je trenutno 5899 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zdravi 2453 bolnikov s covidom-19, na ventilatorjih je 196 ljudi. V samoizolaciji je 16.865 oseb.

Od 25. februarja, ko so na Hrvaškem zabeležili prvi primer, so potrdili skoraj 213.320 okužb z novim koronavirusom. Doslej je umrlo 4126 covidnih bolnikov. Okrevalo je nekaj manj kot 203.300 obolelih. Doslej so opravili skoraj 1.035.100 testov, so še objavili.

Na Hrvaškem bodo danes dobili še 17.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva proti covidu. Uporabili ga bodo za nadaljevanje prve faze cepljenja, v okviru katere se bodo prostovoljno cepili zdravstveni delavci, ki zdravijo obolele s covidom-19 ter oskrbovanci in zaposleni v domovih za starejše občane. (STA)

Nemčija je lani presegla zastavljen cilj na področju zmanjšanja toplogrednih plinov, a ne zaradi spremembe okoljskih politik, pač pa zaradi pandemije covida-19. Glede na raven iz leta 1990 je največje gospodarstvo v območju z evrom lani izpuste toplogrednih plinov zmanjšalo za 42,3 odstotka, kaže raziskava think tanka Agora Energiewende.

Prvotno zastavljen cilj, ki si ga je sicer Nemčija zastavila že pred časom, je bilo 40-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov glede na raven izpred 30 let.

V think tanku Agora Energiewende so izračunali, da so se emisije toplogrednih plinov lani znižale za več kot 80 milijonov ton na 722 milijonov ton. Dve tretjini tega padca gre po navedbah dpa pripisati pandemiji, ki je upočasnila industrijo, potovanja in javno življenje.

V normalnih okoliščinah bi se emisije znižale za 25 milijonov ton oz. 37,8 odstotka glede na leto 1990, so še zapisali raziskovalci.

Kot njihove poudarke še povzema dpa, se je lani zaradi pandemije močno zmanjšala poraba energentov. Prav tako pa je Nemčija lani prvič več energije proizvedla s pomočjo vetrnih elektrarn kot premoga. (STA)

Na Japonskem zaradi porasta okužb z novim koronavirusom razmišljajo o ponovni uvedbi izrednih razmer za širše območje Tokia, je danes sporočil japonski premier Jošihide Suga. Se bodo pa po njegovih besedah nadaljevale priprave na olimpijske igre, načrtovane za poletje.

Foto: Reuters

Guvernerji Tokia in okoliških prefektur so vlado k ponovnim izrednim razmeram pozvali, potem ko so iz prestolnice 1. januarja poročali o rekordnih 1.337 novih okužbah z novim koronavirusom, poroča STA.

Večina Japoncev nosi zaščito za nos in usta, ni pa kazni za tiste, ki je ne

Na Japonskem so izredne razmere zaradi pandemije covid-19 po vsej državi veljale od aprila do konca maja. V državi sicer tedaj ni bilo tako strogih omejitev kot na primer v Evropi. Podjetjem in restavracijam so le priporočili, naj se zapirajo prej, ljudi pa pozvali, naj delajo od doma, če je mogoče. Velika večina Japoncev tudi nosi zaščito za nos in usta, ni pa kazni za tiste, ki je ne, navaja STA.

Ukrepi tokrat lahko strožji in bolj ciljno usmerjeni

Pričakovati je, da bodo ponovne izredne razmere za Tokio razglasili še ta teden. Suga je nakazal, da bi bili ukrepi tokrat lahko strožji in bolj ciljno usmerjeni. Dejal je še, da vlada načrtuje tudi kazni za nespoštovanje omejitev. Okrepili naj bi nadzor na mejah. Cepljenje prebivalstva proti novemu koronavirusu naj bi na Japonskem začeli do konca januarja, najprej bodo po napovedih premierja cepili zdravstvene delavce. Suga je dejal, da bi rad sodržavljanom dal zgled, zato se bo cepil.

Nadaljevale se bodo priprave na olimpijske igre

Se bodo pa po njegovih besedah nadaljevale priprave na olimpijske igre, načrtovane za poletje. Kot je poudaril premier, bi bile olimpijske igre dokaz, da je človeštvo premagalo novi koronavirus. Olimpijske igre bi sicer morale potekati že lani, a so jih zaradi pandemije preložili, še navaja STA.

Poljska, ki se v pandemiji covida-19 sooča s pomanjkanjem zdravnikov, računa na zdravstveno osebje iz vzhodnih sosed. Parlament v Varšavi je potrdil spremembo zakona, ki naj bi poenostavila prihod zdravnikov iz nečlanic Evropske unije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Trenutno imamo že več kot 500 prijav zdravnikov," je dejal vodja agencije Optimus Work Kacper Gasienica-Byrcyn. Kot je pojasnil, jih je okoli 80 odstotkov iz Ukrajine, še 20 odstotkov pa iz Belorusije. Podobne izkušnje ima tudi Krzysztof Inglot iz agencije Personnel Service, ki pravi, da se za delo na Poljskem zanima več kot 1500 zdravnikov. "Iščemo v glavnem kardiologe, pulmologe, virologe, anesteziste in interniste," je pojasnil.

Po vstopu Poljske v EU so številni zdravniki odšli na Zahod, dodaten udarec pa so zdravstvenemu sistemu zadali vladni varčevalni ukrepi. Glede na lansko poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je bilo na Poljskem leta 2017 na 100.000 prebivalcev 238 zdravnikov, kar je najmanj od vseh članic EU. (STA)