Četrtek, 18. 12. 2014, 18.50
8 let
Pobeg iz Alcatraza je bil mogoč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1
Junija 1962 so trije zaporniki pobegnili iz tedaj najbolj zastraženega zapora na svetu, Alcatraza. Pobeg je bil dobro organiziran, saj so zaporniki izdelali lažne glave, da so bili pazniki prepričani, da še vedno spijo.
Po vseh teh desetletjih od legendarnega pobega še vedno ni jasno, kaj se je zgodilo z Johnom Anglinom, Clarencem Anglinom in Frankom Morrisom, ki so s čolni, narejenimi iz dežnih plaščev, odpluli z zaporniškega otoka. FBI je bil – in je še – prepričan, da so utonili v močnih tokovih zaliva San Francisco. Za njimi se je izgubila vsaka sled – nikoli niso našli ne trupel ne živih zapornikov, našli so le veslo in nekaj njihovih osebnih stvari. Zato so predvidevali, da so utonili.
Teorij o pobegu je bilo veliko. Pred leti so v slavni oddaji Mythbusters poskušali rekonstruirati pobeg in tedaj so ugotovili, da je mit o uspešnem pobegu zapornikov mogoč.
To so zdaj potrdili tudi znanstveniki iz nizozemske univerze Delft. S posebnim računalniškim simulatorjem zaliva San Francisco so simulirali raven morja v zalivu in tokove ob pobegu ter ugotovili, da bi zaporniki teoretično lahko pristali v zalivu Horseshoe. Natančno to so ugotovili tudi v oddaji.
Pravzaprav je bil model sprva ustvarjen za raziskavo vplivov industrije na vode v zalivu, a so ga očitno uporabili tudi za razkritje skrivnosti enega od najbolj legendarnih zaporniških pobegov. "Hidravlični model je nastal v sodelovanju med različnimi nizozemskimi podjetji in univerzami, a zdel se mi je uporaben tudi za preverjanje legende o pobegu iz Alcatraza," je za BBC dejal Rolf Hut, vodja projekta Alcatraz. Priznal je, da ga je k raziskavi pobega spodbudila prav oddaja Mythbusters.
S pomočjo simulacij so iz 50 različnih lokacij na otoku izpluli čolne ob različnem času, saj ni znan natančen čas pobega. Čolni so imeli tudi možnost simulacije veslanja, če bi zaporniki uporabili tudi to možnost.
"Simulacija je pokazala, da zaporniki, če so pobegnili pred enajsto zvečer, ne bi imeli nobene možnosti preživetja. Močni tokovi bi jih odnesli naravnost na odprto morje. Toda če bi odpluli opolnoči, je velika verjetnost, da so pristali v zalivu Horseshoe severno od mostu Golden Gate," je dejal Fedor Braat, inženir hidravlike, ki je pomagal pri projektu. Najmočnejši tokovi v zalivu so namreč prav pod mostom Golden Gate pred polnočjo, pozneje pa se malce umirijo.
Če pa bi zaporniki izpluli pozneje, po eni uri zjutraj, bi jih tokovi sicer potisnili v zaliv, a bi pristali precej dlje, ali na severu pri Berkleyju ali na jugu pri Oaklandu. V obeh primerih bi v vodi prebili preveč ur in bi najverjetneje umrli zaradi podhladitve ali pa bi jih ob sončnem vzhodu odkrila policija. V simulaciji se je izkazalo tudi, da bi, če bi res odpluli opolnoči, FBI našel ostanke plovila natančno tam, kjer jih je – na otoku Angel.
"Pravzaprav samo raziskujemo možnosti. Nikoli pa ne bomo vedeli, kaj se je res zgodilo. V modelu na primer ne moremo predvideti, ali so imeli prijatelja, ki jih čakal s čolnom," je dejal doktor Hut.
