Ponedeljek, 6. 11. 2023, 22.17
1 leto, 1 mesec
Od naših poročevalk iz Ukrajine
Po ulicah Lvova: od gostiln, ki so hkrati zaklonišča, do streljanja na Putina #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,48
Sobotno dogajanje na ulicah Lvova je bilo kljub alarmu za napad, ki sicer tokrat, kot sta povedala domačina, ni predstavljal nevarnosti, povsem živahno. Parkirnega mesta ni bilo mogoče dobiti, ulice pa so bile polne ljudi, ki so hiteli po sobotnih opravkih. Še več vrveža je bilo v večernih urah, ko so ulice preplavili ulični umetniki, predvsem pa veseli ljudje, ki kar hrepenijo po zabavi in sproščenem vzdušju ter dajejo občutek izjemne povezanosti. Vse to si lahko privoščijo le do polnoči, ko začne veljati policijska ura in mora biti mesto prazno. Vzdušje z ulic Lvova lahko doživite ob ogledu zgornjega videoposnetka.
Lvov je največje mesto na zahodu Ukrajine in peto največje mesto v Ukrajini. Pravijo mu tudi ukrajinski London, saj v mestu skoraj neprestano dežuje.
Podatki iz leta 2022 kažejo, da tam živi okoli 700 tisoč prebivalcev. Številka se je v zadnjem letu še povečala, saj je ob začetku vojne tukaj zatočišče našlo okoli četrt milijona beguncev iz vzhodnega in južnega dela Ukrajine.
Lvov je dobil ime po sinu ukrajinskega srednjeveškega kralja Danila Leva. Beseda "lviv" v ukrajinščini pomeni lev, zato lev že več stoletij predstavlja tradicionalni simbol Lvova. Leve lahko opazimo na številnih znamenitostih.
V središču mesta so leta 2014 v spomin na začetek vojne postavili spomenik več sto padlim junakom.
Kljub vojnim razmeram je v mestu opaziti ogromno turistov. Kot so povedali domačini, ti prihajajo predvsem iz Poljske, pa tudi iz ZDA, Velike Britanije in drugih delov sveta.
Številne stavbe so zabarikadirane z vrečami. Postavijo jih okoli najnižjih oken, saj se ljudje v času alarma za napad skrijejo v spodnje prostore, zaklonišča oziroma kleti.
Lvov je eno najpomembnejših kulturnih središč Ukrajine. Njegovo staro mestno jedro je vpisano na seznam svetovne dediščine Unesco. Obogateno je s številnimi kipi, ki so jih zaradi morebitnih napadov zaščitili s folijami ali jih celo ogradili.
S posebnim kovinskim materialom so prekrili tudi vitraže na cerkvah in katedralah.
Mesto je poznano tudi po vrhunski kavi, ki jo pripravljajo v lokalni pražarnici in kavarni. Zanimivost te je, da je pod zemljo in v času vojne služi tudi kot zaklonišče.
Ob vstopu v kavarno obiskovalcem nadenejo čelado, med ognjeno predstavo pa jim pripravijo kavo s karamelo.
Razen kavarne zaklonišče v mestu zagotavljajo še tri gostilne. Obiskali smo gostilno Krijivka, nekdanje skrivališče ukrajinske uporniške vojske iz druge svetovne vojne, kjer je celoten ambient v vojaškemu stilu. Njihov moto se glasi: "Boj se nadaljuje," notri pa je prepovedano govoriti rusko. Gostilna je brez napisa in jo je nemogoče najti, če zanjo ne veš, povesta domačina. Ob vstopu nas sprejme vojak in vpraša po geslu. "Slava Ukrajini," odgovori prijatelj in nemudoma nas spustijo noter.
Hrano so nam postregli v kovinski posodi, imenovani menažka, za vzdušje pa sta z bučno glasbo poskrbela harmonikaš in pevka.
Ena bolj prepoznavnih stavb v mestu je nacionalna operna hiša. Tudi na njej so nekatere kipe zaščitili pred morebitnimi napadi.
Kupolo hiše, zgrajene med letoma 1870 in 1890, krasi edini sedeči kip svobode. Zasnoval ga je mojster, ki je izdelal Kip svobode v New Yorku.
Še živahnejši od dneva je bil večer, ko so ulice preplavili ulični umetniki. Največ gledalcev se je zbralo okoli skupine mladih uličnih glasbenikov, ki so na pihala zaigrali tuje popularne in ukrajinske domovinske pesmi. Ljudje so plesali, jim navdušeno ploskali. Začutiti je bilo pravo veselje in povezanost ukrajinskega naroda.
Med ulično ponudbo je bila tudi vožnja s kočijo in konji.
Pa tudi igra, skozi katero so se mimoidoči lahko urili v streljanju. Tarča je bil Putinov portret.
