Sreda, 7. 9. 2022, 7.01
1 leto, 7 mesecev
Je Moskva zavestno lagala? Znan je krivec za eksplozije na Krimu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,70
76
Krimski polotok, ki si ga je Rusija prisvojila leta 2014, je bil v prvih mesecih vojne le redko tarča napadov ukrajinskih sil.
195. dan vojne v Ukrajini. Vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni je danes priznal, da je ukrajinska vojska izvedla raketne napade na ruska vojaška oporišča na Krimu. Eksplozije v letalski bazi Saki v začetku minulega meseca, v katerih je umrla najmanj ena oseba, je Moskva doslej pojasnjevala kot nesrečo.
20.45 Kijev priznal napad na ruska vojaška oporišča na Krimu
18.05 Putinova stranka predlagala datum za referendume o priključitvi zasedenih ukrajinskih ozemelj
15.44 Baltske države uvajajo omejitve pri vstopu ruskih državljanov
14.59 Erdogan v Beogradu Zahod obtožil provokacij Rusije
14.47 Evropska komisija predlaga dodatnih pet milijard evrov pomoči Ukrajini
14.08 Ukrajina poziva k napotitvi mirovnih sil ZN v jedrsko elektrarno v Zaporožju
12.22 Putin: Rusija energije ne uporablja kot orožje, Zahod s sankcijami škodi samemu sebi
8.45 Ukrajinska vojska: Uničili smo ključni strateški most v Hersonu
8.30 Rusi potrdili: Ukrajinci napadajo pomembno mesto v regiji Harkov
6.35 Poziv k vzpostavitvi varnostnega območja okoli Zaporožja
20.45 Kijev priznal napad na ruska vojaška oporišča na Krimu
Vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni je danes priznal, da je ukrajinska vojska izvedla raketne napade na ruska vojaška oporišča na Krimu. Eksplozije v letalski bazi Saki v začetku minulega meseca, v katerih je umrla najmanj ena oseba, je Moskva doslej pojasnjevala kot nesrečo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajina je "uspešno izvedla raketne napade na sovražnikove vojaške baze, vključno z letališčem Saki," je Zalužni zapisal v članku, ki ga je objavila ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
Čeprav je Moskva ta napad doslej zanikala in ga pojasnjevala kot nesrečo, v kateri je prišlo do eksplozije streliva zaradi neupoštevanja varnostnih pravil, pa so satelitski posnetki kazali na verjeten napad ukrajinskih sil, česar pa Kijev takrat ni neposredno priznal, navaja AFP.
Zalužni je v članku prizadevanja ukrajinskih oboroženih sil, da bi v zadnjih tednih "fizično prenesle spopade" na ozemlje Krima, označil za uspešna.
Krimski polotok, ki si ga je Rusija prisvojila leta 2014, je bil v prvih mesecih vojne le redko tarča napadov ukrajinskih sil.
18.05 Putinova stranka predlagala datum za referendume o priključitvi zasedenih ukrajinskih ozemelj
Ruska vladajoča stranka Enotna Rusija predsednika Vladimirja Putina je danes predlagala 4. november kot datum za izvedbo referendumov za priključitev ozemelj na jugu in vzhodu Ukrajine, ki so jih zasedle ruske sile.
"Pravilno in simbolično bi bilo, da bi glasovanje v Donbasu in na osvobojenih ozemljih potekalo 4. novembra, na dan narodne enotnosti Rusije," je na spletni strani sporočil generalni sekretar stranke Enotna Rusija Andrej Turčak.
"Po glasovanju se bodo Doneck, Lugansk in mnoga druga ruska mesta končno vrnila v domače pristanišče. In ruski svet, ki je zdaj razdeljen s formalnimi mejami, bo ponovno pridobil svojo celovitost," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Proruske oblasti na nekaterih zasedenih ukrajinskih območjih so v preteklih mesecih izrazile namero, da jeseni izvedejo referendum o priključitvi Rusiji, med drugim v regiji Zaporožje in Herson na jugovzhodu Ukrajine. Obe regiji sta pod ruskim nadzorom že od prvih tednov vojne v Ukrajini.
Ob Turčaku se je danes oglasil tudi namestnik vodje proruske vojaško-civilne uprave Kiril Stremusov, ki je za rusko tiskovno agencijo Tass zatrdil, da bodo v Hersonu 4. novembra izvedli referendum o pridružitvi Rusiji.
Stremusov je sicer pred tem v ponedeljek sporočil, da so bili načrti za izvedbo referenduma o pridružitvi regije Rusiji zaradi varnostnih razmer začasno ustavljeni. Ukrajinske sile so namreč na tem območju nedavno začele protiofenzivo.
Moskva je neodvisnost ukrajinskih vzhodnih regij Doneck in Lugansk, ki tvorita širše območje Donbas, priznala tik pred začetkom invazije 24. februarja. Ruska stran tudi pospešeno izvaja kampanjo za zbližanje zasedenih ozemelj z Rusijo, denimo s podeljevanjem ruskih potnih listov lokalnemu prebivalstvu, še navaja AFP.
15.44 Baltske države uvajajo omejitve pri vstopu ruskih državljanov
Litva, Latvija in Estonija so se dogovorile, da bodo omejile vstop ruskim državljanom, ki potujejo iz Rusije in Belorusije, so danes sporočili zunanji ministri treh držav. Baltske države pričakujejo, da bo omejitev vstopa začela veljati sredi septembra, potem ko jo bodo uradno odobrile vlade, poroča tiskovna agencija Reuters.
"V zadnjih nekaj tednih in mesecih se je število prehodov meje s strani ruskih državljanov s schengenskimi vizumi dramatično povečalo. To postaja vprašanje javne varnosti, pa tudi moralne in politične narave," je na novinarski konferenci v Litvi dejal latvijski zunanji minister Edgars Rinkevics.
Besedilo prepovedi oziroma omejitev bo objavljeno v naslednjih dneh, izjeme pa naj bi veljale za diplomate, voznike tovornjakov in v primeru družinskih ali humanitarnih razlogov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Omejitvam, ki jih bodo uvedle baltske države, se ne bo pridružila Finska, ki je bila v začetku avgusta skupaj z Estonijo ena prvih pobudnic omejevanja vstopa ruskim državljanom v EU. V Helsinkih so odločitev, da se potezi baltskih držav ne pridružijo, utemeljili s pravno negotovostjo glede zavračanja ruskih državljanov, ki so jim schengenske vizume izdale druge evropske države.
"Ali lahko dejansko ukinete vsa schengenska načela? To je trenutno še vedno nejasno," je po navedbah Reutersa o tem dejal finski vodja diplomacije Pekka Haavisto.
Odločitev baltskih držav je prva tovrstna poteza v EU. V Estoniji sicer že od sredine avgusta velja blažja prepoved, v skladu s katero je vstop v državo omejen le ruskim državljanom s schengenskimi vizumi, ki so jih izdali estonski organi.
Evropska komisija je v torek predlagala popolno zamrznitev izvajanja sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov med EU in Rusijo. Če bo do tega prišlo, bodo ruski državljani precej težje pridobili schengenske vizume.
Za zamrznitev sporazuma so se sicer pred tednom dni na neformalnem zasedanju v Pragi že zavzeli zunanji ministri EU. Moskva je zamrznitev sporazuma označila za absurdno, Kijev pa za polovičen ukrep.
14.59 Erdogan v Beogradu Zahod obtožil provokacij Rusije
Turčija je pripravljena pomagati pri reševanju odnosov med Prištino in Beogradom, je danes po sestanku s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v Beogradu dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Za energetsko krizo v Evropi je dejal, da je ta posledica provokacij Zahoda proti Rusiji.
"Zelo jasno lahko rečem, da se mi odnos Zahoda, pri čemer ne bi navajal imen, ne zdi pravilen, ker gre za politiko, ki temelji na provokacijah," je izjavil Erdogan po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. "Dokler boste poskušali voditi takšno vojno provokacij, ne boste mogli dobiti potrebnih rezultatov," je dodal.
Turški predsednik je sporočil, da njegova država ohranja odprte odnose tako z Moskvo kot s Kijevom.
Turčija se tako kot Srbija ni pridružila sankcijam Zahoda proti Rusiji in je z Moskvo v začetku meseca v Sočiju podpisala nov sporazum o gospodarskem sodelovanju.
14.47 Evropska komisija predlaga dodatnih pet milijard evrov pomoči Ukrajini
Evropska komisija je danes predlagala dodatnih pet milijard evrov finančne pomoči Ukrajini v okviru obljubljenega devetmilijardnega reševalnega svežnja, o katerem so se voditelji EU dogovorili konec junija. Posojilo naj bi Ukrajini, ki se spoprijema s posledicami ruske invazije, pomagalo pri financiranju najnujnejših potreb.
Gre za drugi obrok devet milijard evrov vrednega svežnja finančne pomoči Ukrajini, ki ga je Evropska komisija napovedala maja, voditelji pa so ga potrdili na zasedanju v Bruslju konec junija.
Komisija je v imenu EU prvo milijardo evrov iz tega svežnja izredne makrofinančne pomoči izplačala v začetku avgusta. Preostale do tri milijarde evrov bodo zagotovljene "v najkrajšem mogočem času", so sporočili v Bruslju.
"Razmere v Ukrajini zahtevajo našo polno podporo," je v današnjem tvitu zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ob napovedani pomoči Kijevu.
Izplačila, ki naj bi jih izvedli v "majhnem številu obrokov", bi se lahko začela takoj, ko bodo članice EU in Evropski parlament potrdili današnji predlog komisije.
Napovedanih devet milijard evrov pomoči je bilo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sprva zadržanih zaradi nestrinjanja nekaterih držav članic, ali je država v vojni sposobna vzeti dolgoročna posojila.
Današnji predlog nadaljnje pomoči je del prizadevanj EU v sodelovanju z mednarodno skupnostjo, da pomaga Ukrajini pri reševanju njenih hitro rastočih finančnih potreb zaradi ruske invazije. Je ključni element kratkoročnih ukrepov za zadovoljevanje potreb države in vzdrževanje osnovnih storitev ter znatno prispeva k zapolnitvi neporavnane vrzeli v financiranju za četrto četrtletje, so navedli v Bruslju.
Evropska komisija je v prvi polovici leta Ukrajini izplačala posojilo v višini 1,2 milijarde evrov, skupaj z avgustovskim izplačilom pa od začetka ruske agresije že 2,2 milijarde evrov.
Skupna podpora v obliki makrofinančne pomoči Ukrajini od začetka vojne bi tako lahko dosegla deset milijard evrov, ko bo celoten sveženj izredne makrofinančne pomoči Ukrajini letos začel delovati, so sporočili v Bruslju.
14.08 Ukrajina poziva k napotitvi mirovnih sil ZN v jedrsko elektrarno v Zaporožju
Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom je danes podprl namestitev mirovnih sil ZN v jedrski elektrarni v Zaporožju, potem ko je Mednarodna agencija za jedrsko energijo v torek pozvala k vzpostavitvi varnega območja okoli elektrarne. Pri Energoatomu so opozorili tudi na možnost zaustavitve delovanja nuklearke.
"Eden od načinov za vzpostavitev varnega območja v okolici jedrske elektrarne v Zaporožju bi lahko bila napotitev mirovnega kontingenta ZN, seveda ob umiku ruske vojske," je vodja Energoatoma Petro Kotin dejal v izjavi za ukrajinske medije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Kijevu sicer razmišljajo, da bi iz varnostnih razlogov začasno zaustavili delovanje elektrarne, ki je pod nadzorom Rusije, saj so zaskrbljeni zaradi zalog dizelskega goriva za rezervne generatorje, poročajo tuje tiskovne agencije. "Preučujemo možnost zaustavitve elektrarne," je danes na novinarski konferenci povedal vodja ukrajinske agencije za jedrsko varnost Oleg Korikov.
Morebitna nesreča v jedrski elektrarni Zaporožje namreč ne bi vplivala le na Ukrajino, ampak tudi na njene sosede. "Poškodba katerega od reaktorjev ne bi imela posledic samo v Ukrajini, ampak zagotovo tudi zunaj njenih meja," je opozoril Korikov.
Tudi generalni direktor IAEA Rafael Grossi je v današnjem prvem televizijskem intervjuju po misiji IAEA v Zaporožju za CNN dejal, da je "nujno treba" vzpostaviti zaščito okoli objekta. Dodal je, da je treba razlikovati med demilitariziranim območjem in vzpostavitvijo "mehurčka" oziroma območja jedrske varnosti, kar bi po njegovem mnenju lažje dosegli.
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem dejal, da "vsekakor zaupa" poročilu IAEA, ki priporoča vzpostavitev varnega območja okoli največje jedrske elektrarne v Evropi, vendar je obžaloval, da za obstreljevanje elektrarne niso neposredno obtožili tudi Ukrajine.
IAEA je "zelo odgovorna mednarodna organizacija, ki je seveda pod pritiskom držav, v katerih deluje, kot so ZDA in države EU, zato ne more reči, da obstreljevanje prihaja z ukrajinske strani", je še dejal ruski predsednik. Moskva in Kijev se sicer že od začetka dogajanja v Zaporožju medsebojno obtožujeta za obstreljevanje.
12.22 Putin: Rusija energije ne uporablja kot orožje, Zahod s sankcijami škodi samemu sebi
Rusija energije ne uporablja kot orožje proti Evropi, je danes v govoru na gospodarskem forumu v Vladivostoku zatrdil ruski predsednik Vladimir Putin. Kot največjo grožnjo svetovnemu miru je izpostavil sankcije, s katerimi poskuša Zahod oslabiti in izolirati Rusijo, a mu to, kot meni Putin, ne uspeva. Moč Zahoda po njegovem mnenju slabi, prihodnost je v Aziji.
Pretežen del govora je Putin pričakovano namenil vojni v Ukrajini in njenim posledicam, med katerimi prednjači energetska kriza. Ta še posebej pesti Evropo, potem ko se je v preteklih mesecih občutno zmanjšal uvoz ruskega plina in se krepi strah, da se utegne že kmalu povsem ustaviti, cene energije pa so posledično eksplodirale.
Zahodni voditelji Moskvi očitajo, da energijo izkorišča kot orožje, medtem ko Rusija odgovornost za zmanjšane dobave pripisuje Zahodu in sankcijam, ki jih je ta proti njej uvedel zaradi vojne v Ukrajini. Pri tem še posebej odmeva nedavna ponovna ustavitev plinovoda Severni tok 1.
"Pravijo, da Rusija energijo uporablja kot orožje. Kakšen nesmisel! Kakšno orožje naj bi uporabljali? Dobavljamo toliko, kot je treba glede na prošnje uvoznikov," je udeležencem velikega Vzhodnega gospodarskega foruma danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zatrdil Putin.
Če se bo EU dejansko odločila za zamejitev cen nafte in plina, kar bi bila "absolutno neumna odločitev", bo Rusija ustavila dobavo teh energentov, je zagrozil. "Dobavljali ne bomo ničesar, kar je v nasprotju z našimi interesi. /.../ Nobenega plina, nobene nafte, nobenega premoga, nobenega kurilnega olja, ničesar."
Kot je še opozoril, evropski plinski trg, ki je do zdaj vedno veljal za primarnega, od izbruha ukrajinske krize to ni več. Razmere po svetu se hitro spreminjajo in izvoz se vse bolj usmerja proti Aziji, ne le ruski, tudi ameriški, je dejal.
Glede same vojne je ruski voditelj danes ponovil trditev, da je bil napad na Ukrajino nujen in je okrepil suverenost Rusije. "Ničesar nismo izgubili in ničesar ne bomo izgubili," je bil odločen po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Kot največjo "grožnjo celotnemu svetu" je nasprotno izpostavil "vročico", s katero zahodne države zdaj uvajajo sankcije proti Rusiji.
Po letih groženj, kot je pandemija covid-19, svetu zdaj grozijo nove nevarnosti, je dejal in pojasnil, da pri tem misli predvsem na "sankcijsko vročico Zahoda in njegove neprikrite agresivne poskuse, da drugim državam vsili svoj model obnašanja, da jih oropa njihove suverenosti in jim vsili svojo voljo".
A kot je zatrdil v govoru, se Rusija s to "gospodarsko, finančno in tehnološko agresijo" dobro spopada, tako da sankcije bolj škodijo Zahodu samemu kot pa njej.
Čeprav se določeni sektorji ruskega gospodarstva in regije spoprijemajo s težavami, se je gospodarski položaj v Rusiji na splošno stabiliziral, je zatrdil. V nasprotju z napovedmi se bo rusko gospodarstvo v letošnjem letu po besedah predsednika skrčilo minimalno, za okoli dva odstotka. Prav tako je Putin prepričan, da jim bo uspelo zajeziti inflacijo, stopnja brezposelnosti pa je rekordno nizka.
"Ne glede na to, kako močno si nekdo želi izolirati Rusijo, to ni mogoče," je poudaril. EU je obenem očital, da se uklanja "diktaturi ZDA" ter zaradi evroatlantskega zavezništva ogroža življenjski standard lastnih ljudi in socialno-ekonomsko stabilnost.
"V mednarodnih odnosih so se zgodile nepovratne, celo tektonske spremembe," je nadaljeval. Medtem ko moč Zahoda slabi, se vloga azijsko-pacifiške regije v globalnih zadevah po oceni ruskega predsednika občutno krepi, partnerstvo med "dinamičnimi, perspektivnimi" državami v tej regiji pa bo ustvarilo "kolosalne nove priložnosti za naše ljudi".
Ob tem so iz Kremlja sporočili, da se bosta Putin in kitajski voditelj Ši Džinping osebno sestala prihodnji teden v Uzbekistanu, kjer se bosta oba udeležila vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje. To bo za Šija prvi obisk v tujini od začetka pandemije.
Sicer pa se foruma v Vladivostoku udeležuje predsednik kitajskega parlamenta Li Žanšu, ki je po rangu tretji najvišji funkcionar kitajske komunistične partije.
Zahodu je Putin danes očital še, da je v dogovoru o izvozu ukrajinskega žita, ki je bil dosežen ob posredovanju ZN in Turčije, prevaral Rusijo in države v razvoju, češ da zdaj večina ukrajinskega žita pristane v rokah Evropejcev, ne tistih najrevnejših, kar je bil namen dogovora.
Rusija bo zato popravila določbe dogovora in omejila število držav, ki bodo lahko prejemale te pošiljke, je napovedal v svoji do zdaj najostrejši kritiki omenjenega dogovora.
8.45 Ukrajinska vojska: Uničili smo ključni strateški most v Hersonu
Ukrajina trdi, da je uničila pomemben strateški most, ki so ga uporabljale ruske sile v regiji Herson, glavni tarči ukrajinskega protinapada.
Ukrajinske oborožene sile so objavile niz satelitskih fotografij, za katere trdijo, da prikazujejo uničen pontonski most pri Darivki, ki so ga uporabljale ruske sile za prečkanje reke Ingulec. Vojska je sporočila še, da fotografije prikazujejo tudi "precej poškodovan most Darjiv" in škodo, povzročeno na stavbi ob reki. "Približno 250 metrov od prehoda je satelit posnel rusko vojaško opremo in veliko jarkov," so v izjavi zapisali v ukrajinski vojski.
8.30 Rusi potrdili: Ukrajinci napadajo pomembno mesto v regiji Harkov
Ukrajinske sile so napadle mesto Balaklija v regiji Harkov na vzhodu Ukrajine, je dejal ruski uradnik. To mesto s 27 tisoč prebivalci je med Harkovom in Izjumom, ki je pod nadzorom Ukrajine. Balaklija je strateško pomembno železniško mesto, ki ga Rusi uporabljajo za oskrbo svojih sil v vzhodni Ukrajini.
"Danes so ukrajinske oborožene sile po dolgih topniških pripravah začele napad na Balaklijo," je dejal ruski uradnik v samooklicani separatistični Ljudski republiki Doneck Danil Bezsonov, poroča Index. Dodal je, da bodo ruske sile v Izjumu, če bo mesto padlo, izpostavljene napadu s severozahoda. Ukrajinske sile usmerjajo svoj ogenj na mobilne skupine sil separatistične paradržave DNR, ki so zavzele obrambne položaje v bližnjih gozdovih. "Trenutno je Balaklija praktično obkoljena in v dosegu ukrajinskega topništva. Vsi dostopi so onemogočeni," je dejal Bezsonov. Ukrajinski guverner okupirane regije Lugansk Sergij Hajdaj je za ukrajinsko televizijo povedal, da poteka protinapad, in dodal, da njihove sile dosegajo uspehe.
6.35 Poziv k vzpostavitvi varnostnega območja okoli Zaporožja
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je po objavi poročila o stanju v jedrski elektrarni v Zaporožju tudi v Varnostnem svetu Združenih narodov (ZN) pozval k prenehanju vseh vojaških aktivnosti v nuklearki in njeni okolici ter dejal, da se "igramo z ognjem", poročajo tuje tiskovne agencije.
An urgent warning from @rafaelmgrossi. https://t.co/Pk9m9XKesw
— Christiane Amanpour (@amanpour) September 6, 2022
Poročilo IAEA navaja, da so v jedrski elektrarni Zaporožje kršili varnostna načela, in poziva k vzpostavitvi varnostnega območja. Agencija je poudarila nujno potrebo po začasnih ukrepih "za preprečitev jedrske nesreče, ki bi nastala zaradi fizične škode, povzročene z vojaškimi sredstvi". V agenciji še trdijo, da je njena ekipa na lastne oči videla škodo, ki so jo objektu povzročile granate, poroča CNN. Z zaskrbljenostjo so ugotovili, "da bi obstreljevanje lahko vplivalo na strukture, sisteme in komponente, povezane z varnostjo, in lahko povzročilo pomembne varnostne vplive, izgubo življenj in poškodb osebja".
IAEA je med svojim obiskom objekta videla rusko vojaško opremo in osebje v jedrski elektrarni Zaporožje, je dejal generalni direktor Rafael Grossi. "Ekipa je opazila prisotnost ruskega vojaškega osebja, vozil in opreme na različnih mestih v Zaporožju, vključno z več vojaškimi tovornjaki v pritličju turbinskih dvoran enote 1 in enote 2 ter vojaškimi vozili, nameščenimi pod nadvozom, ki povezuje reaktorske enote." Grossi je še dejal, da prisotnost vojaškega osebja in opreme ustvarja "zelo zahtevne okoliščine" za osebje, ki poskuša ohraniti normalno delovanje elektrarne.
🚨 New IAEA report on the nuclear safety, security and safeguards situation in #Ukraine.
— IAEA - International Atomic Energy Agency (@iaeaorg) September 6, 2022
Includes findings from our ongoing Support and Assistance Mission to #Zaporizhzhya Nuclear Power Plant.
📑 https://t.co/Qy45ajMcxE pic.twitter.com/BnrxBscYSS
Grossi se je po objavi poročila misije IAEA na daljavo udeležil zasedanja Varnostnega sveta ZN v New Yorku in posvaril, da se "lahko zgodi nekaj zelo zelo katastrofalnega". Po njegovih besedah, kot navaja STA, je treba nemudoma ustaviti vsakršno obstreljevanje objekta, odstraniti vsa vojaška vozila z območja nuklearke in zagotoviti zunanje napajanje reaktorjev.
I have just addressed the #UNSC and launched a proposal to create a Nuclear Safety and Security Protection Zone (NSSPZ) in #Zaporizhzhya. This is based on the findings from our mission to the power plant there, outlined in our new report. https://t.co/duM5UQYQrU
— Rafael MarianoGrossi (@rafaelmgrossi) September 6, 2022
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres se je pridružil Grossijevemu pozivu ter ob tem pozval Rusijo in Ukrajino, naj se čim prej dogovorita o območju brez izvajanja vojaških aktivnosti v okolici jedrske elektrarne.
"Trenutne razmere so nevzdržne. Najboljši ukrep za zagotovitev varnosti objekta in okoliških prebivalcev je, da se oboroženi spopadi na območju elektrarne takoj končajo," je Guterres dejal na zasedanju Varnostnega sveta ZN.
"Jedrska elektrarna v Zaporožju in njena okolica nikakor ne smeta biti tarča obstreljevanja ali platforma za vojaške operacije", je še dejal generalni sekretar in dodal, da je nujno treba sprejeti začasne ukrepe, da bi preprečili morebitno jedrsko nesrečo.
76