Plenković pozval h konsenzu o prehodu na ciljni nadzor do poletja

"Moj poziv je trden in jasen: do začetka poletne sezone je treba najti konsenz o prehodu s sistematičnega na ciljni nadzor," je poudaril Andrej Plenković po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom.

Gneča na meji povzroča škodo hrvaškemu gospodarstvu in turizmu

Hrvaški premier je Tusku pojasnil težave z dolgimi vrstami in gnečo na meji ter koliko škode to povzroča hrvaškemu gospodarstvu in turizmu, ki predstavlja 18 odstotkov hrvaškega bruto domačega proizvoda. 

Tusk je po njegovih besedah to razumel. V soboto se bo predsednik Evropskega sveta sestal tudi s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem in Plenković verjame, da bo ta sestanek prispeval k rešitvi.

• Manjši mejni prehodi so lahko velik časovni prihranek

V soboto tik pred začetkom vrha EU o brexitu se bodo sestali tudi Cerar, Plenković in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Na vprašanje, ali pričakuje dogovor v soboto, je hrvaški premier odgovoril, da je to eden od ciljev.

Bo Hrvaška otežila sprejemanje političnih smernic za brexit na vrhu EU?

Neuradno se v Bruslju omenja možnost, da bi lahko Hrvaška morda otežila sprejemanje političnih smernic za brexit na vrhu EU, če dogovora o rešitvi za težave pri izvajanju sistematičnega nadzora na meji ne bo.

Plenković je na vprašanje, kako bi vplivalo na vrh, če dogovora ne bi bilo, odgovoril, da je na vrhu tema brexit, torej popolnoma druga tema. "Izkoristiti želim vse možnosti v pogovorih s Cerarjem in Junckerjem, da najdemo rešitev," je dodal.

"Izkoristiti želim vse možnosti v pogovorih s Cerarjem in Junckerjem, da najdemo rešitev," je v Bruslju povedal hrvaški premier Andrej Plenković. Foto: STA ,

Razpravljali o možnostih prožnejšega preverjanja potnikov

V Bruslju je danes potekal tehnični sestanek o težavah pri izvajanju sistematičnega nadzora na meji, na katerem so razpravljali o možnostih prožnejšega oziroma ciljnega preverjanja potnikov.

Sestanek je po neuradnih informacijah pokazal, da je še kup odprtih vprašanj, na katera mora odgovoriti Evropska komisija. Slovenija od komisije pričakuje konkretne smernice za izvajanje zakonodaje, ki bi zagotovile boljšo pretočnost na meji.

Komisija naj pojasni, kaj pomeni "nesorazmeren vpliv na pretok prometa"

Slovenija je komisijo pozvala, naj pojasni, kaj pomeni "nesorazmeren vpliv na pretok prometa", v primeru katerega je mogoče odstopanje od sistematičnega nadzora, naj pojasni potek ocen tveganj in poenoti proces obveščanja o ukrepih na meji.

V komisiji v odzivu na slovenska pričakovanja poudarjajo, da si "dan in noč prizadevajo za učinkovite in praktične rešitve" ter da so vselej pripravljeni usmerjati članice pri izvajanju zakonodaje.

Konkretnih rezultatov oziroma rešitev za zdaj ni

Iz virov pri komisiji je bilo neuradno mogoče izvedeti tudi, da so že danes v Bruslju potekala zelo pozitivna srečanja na politični in tehnični ravni. A konkretnih rezultatov oziroma rešitev za zdaj ni. Naslednji tehnični sestanek naj bi bil čez en mesec.

Pričakovati je, da bo Slovenija na sestankih v Bruslju odprla tudi vprašanje podaljševanja nadzora na njeni meji z Avstrijo, čemur že vseskozi nasprotuje. Komisija naj bi sicer prihodnjo sredo predlagala še trimesečno podaljšanje tega nadzora.

Pa arbitraža?

Poleg sistematičnega nadzora na zunanji meji in začasnega nadzora na notranjih mejah v schengenskem prostoru v soboto v Bruslju ni izključiti niti pogovorov o še enem aktualnem vprašanju o meji - arbitraži.

Plenković je sicer na vprašanje hrvaških novinarjev, ali je s Tuskom danes govoril tudi o arbitraži, odgovoril, da ne, ker ta tema zanj ni pomembna, saj ne zavezuje Hrvaške. Ob tem je spomnil na znana stališča Hrvaške, ki je od procesa odstopila, potem ko je bil ta "kompromitiran in kontaminiran".