Petek naj bo dela prost dan

Gambijski predsednik Jammeh se je odločil, da bo svojim državljanom omogočil več prostega časa za "molitev, druženje in kmetovanje". Zato je konec tedna podaljšal za en dan. Od zdaj so Gambijci prosti v petek, soboto in nedeljo. A to ne pomeni, da delajo manj. Za uslužbence javne uprave se je delovni dan podaljšal. Od ponedeljka do četrtka delajo od osmih zjutraj do šestih popoldne, tako da imajo še vedno 40-urni delovni teden.

Da bi petek dodali prostemu koncu tedna, je želja vsakega delavca. Leta 2008 so v Utahu v ZDA poskusno uvedli štiri dneve z deseturnim delovnikom, petek pa je bil dela prost. S tem so v javni upravi želeli znižati stroške. A se ni obneslo, zato so leta 2011 znova prešli na petdnevni delovni teden. Podobno so razmišljali tudi v Oregonu, Teksasu, Virginiji in Georgii, a se na koncu nobena ameriška zvezna država ni odločila za to potezo.

Štiridnevni delovni teden je popularen tudi na Nizozemskem, kjer tako dela vsak tretji zaposleni. V Veliki Britaniji si tak delovni teden privoščijo nekateri poklici, ki niso vezani na dnevne norme. Toda kljub temu, da nekatera podjetja ponujajo prilagodljiv delovni čas in podaljševanje delovnega dne v zameno za prost petek, je v zahodnem svetu še vedno prevladujoč 40-urni delovni teden s petimi delovnimi dnevi.

Prednosti podaljšanega konca tedna so predvsem v tem, da delavci v ponedeljek niso utrujeni od prostočasnih aktivnosti in lahko takoj začnejo polno delati. V nekaterih panogah se vse dogaja zelo hitro, zato delavci potrebujejo dodaten dan za polnjenje baterij," opozarja Steven Shattuck iz IT-podjetja Slingshot: "Petkom pravimo dnevi za raziskovanje. Uslužbenci lahko pridejo v pisarno in delajo kaj zunaj delovnih nalog ali pa ostanejo doma z družinami. Od ponedeljka do četrtka pa delamo od osmih do šestih."

Tovarniški delovni čas Ena izmed težav pri podaljševanju delovnega dneva je, da druge ustanove na to niso pripravljene. Tako imajo družine lahko težave z varstvom otrok. Prav tako se ni izkazal za pravilnega argument o varčevanju. V Utahu so prihranili le tretjino predvidenega zneska za ogrevanje. Res pa je, da je bil krajši delovni teden uveden v času recesije v sedemdesetih letih. A tudi takrat ni opravičil varčevalnih ukrepov.

Ne gre pa zanemariti družbenih in okoljevarstvenih aspektov krajšega delovnega tedna. "Svoja življenja moramo upočasniti. Res je, da bi s krajšanjem delovnega tedna lahko pridobili več delovnih mest, toda po drugi strani bi ljudje kupovali več pripravljenih jedi, ker ne bi imeli časa za kuhanje. To pa obremeni okolje," meni Anna Coote iz fundacije New Economics Foundation. Prepričana je, da bi bil optimalen delovni teden od 21 do 30 delovnih ur. Čeprav se zdi ta ideja radikalna, je že leta 1930 ekonomist John Maynard Keynes predvideval, da bi v začetku 21. stoletja lahko delali le 15 ur na teden, da bi zadostili materialne potrebe.

Namesto tega pa je še vedno v veljavi "tovarniška miselnost v načinu delovnega časa", meni Ian Price, avtor knjige Activity Illusion.

S tem se strinja tudi profesor Cary Cooper z lancasterske univerze: "Obupno zastarela je miselnost, da moramo delati od osmih do petih, če pa nam nove tehnologije omogočajo, da lahko veliko dela opravimo celo doma. A zdi se, da je odhod na delo del našega DNK, ne upoštevamo pa, da dolgi delavniki povzročajo stres." Rešitev vidi v prilagodljivem delovnem času in delovnem okolju. Vse več je namreč panog, kjer je to mogoče. Predvsem se za to odločajo manjša podjetja. Ekonomisti pa opozarjajo, da bi bil uzakonjeni krajši delovni teden lahko zelo obremenilen za okoli 53 odstotkov podjetij, ki si tega zaradi narave dela ne morejo dovoliti.

Vsi pa so si edini, da bi o prostem petku tako ali tako lahko začeli razmišljati po koncu recesije.