Sreda, 26. 9. 2018, 6.21
5 let, 6 mesecev
Zakaj Borut Pahor v ZN ni omenil arbitražnega sporazuma? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,52
29
Za govorniško mizo je na začetku 73. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) v New Yorku včeraj nastopil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je izrazil trdno podporo Slovenije multilateralizmu, vladavini prava in človekovim pravicam. Po govoru je na novinarsko vprašanje tudi odgovoril, zakaj, čeprav je govoril o spoštovanju mednarodnega prava, ni spregovoril o arbitražnem sporazumu.
"Nobena država ne bo imela koristi, če si bo prizadevala le za uveljavitev svojih interesov," je dejal Pahor ter pozval države k utrditvi multilateralizma kot edinega načina za zavarovanje miru in varnosti za prihodnje generacije.
Enakopravnost ljudi in držav ter s tem stabilnejšo, mirnejšo in pravičnejšo prihodnost po njegovem mnenju lahko zagotovi le mednarodni red na temelju pravil. Ob tem je omenil pomen mednarodnih sodišč za spravo na Zahodnem Balkanu: "Priznanje zgodovinskih dejstev je osnova za stabilnost in napredek, ne glede na to, kako boleča so."
"Nič ne more opravičiti kršenja človekovih pravic"
V nadaljevanju se je dotaknil nekaj perečih svetovnih problemov ter dejal, da brez spoštovanja človekovih pravic ne bo miru in razvoja. Nobena pravica držav, nobene izredne razmere ali politični razlogi ne morejo nikoli opravičiti kršitev človekovih pravic, je opozoril.
Slovenija predseduje Svetu za človekove pravice ZN, katerega prispevek k utrjevanju človekovih pravic je zanjo pomemben.
Izrazil podporo jedrskemu razoroževanju
V nadaljevanju je izrazil nadaljnjo podporo Slovenije Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) ter arhitekturi proti širjenju orožij za množično uničevanje, pa tudi iranskemu jedrskemu sporazumu in pozdravil napredek v smeri razoroževanja Korejskega polotoka.
Predsednik se je zahvalil vsem državam, ki podpirajo dejavnosti sklada za razminiranje ITF, ki ga je pred 20 leti ustanovila slovenska vlada, ter omenil dejavnosti odstranjevanja min v Bosni in Hercegovini, Afganistanu in Kolumbiji.
Pahor ni igral Plenkovićeve igre
Po govoru je Pahor za STA dejal, da se je zavestno odločil, da se v govoru ne bo dotaknil arbitražnega sporazuma, čeprav ga je hrvaški premier Andrej Plenković lani na splošni razpravi označil za kršitev mednarodnega prava.
Kot je pojasnil, se je v govoru temu izognil, ker vsi, ki jih to zanima, že vedo, za kaj gre, hkrati pa noče, da Slovenija postane država "enega problema". Poleg tega Pahor meni, da je "treba s pametno politiko pripeljati Hrvaško do tega, da bo sprejela in uveljavila arbitražni sporazum".
Brez podrobnosti pogovora z Junckerjem
O tem je na hodniku govoril tudi s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. "Ta klepet med nama je bil na štiri oči in v pogovoru z vami ne bom šel v podrobnosti. Šlo pa je za nadaljevanje pogovora, ki smo ga s predsednikom Evropske komisije imeli prvič do zdaj, odkar sva s predsednico Grabar Kitarović predsednika na obeh straneh meje. To je bilo prejšnji teden v Bukarešti. Na večerji sem načel pogovor in na moje prijetno presenečenje ne Juncker ne Grabar Kitarovićeva nista zavrnila tega pogovora. Prvič smo se pogovarjali o tem vsi trije," je Pahor odvrnil na novinarsko vprašanje.
Glede na izkušnje pri doseganju arbitražnega sporazuma Pahor pravi, da bo mogoče implementacijo tega dogovora doseči le, če se bo krepilo zaupanje med Slovenijo in Hrvaško, ne pa, če se bodo odnosi zaostrovali.
"Zato se trudim, da pri Junckerju dosežem, da Evropska komisija, ki je bila sponzor tega veljavnega mednarodnega dogovora, ki je prek arbitražnega sodišča določil mejo med državama, ostane v pogovorih o tem, kako ta sporazum implementirani," je med drugim še dejal predsednik.
29