Slovenski predsednik Borut Pahor se je v nadaljevanju na Hrvaškem srečal s hrvaškim premierom Zoranom Milanovićem. Dotaknila sta tudi načina za reševanje spora o Ljubljanski banki.
Po srečanju, ki je potekalo na sedežu vlade, se je izvedelo, da sta Borut Pahor in Zoran Milanović soglašala z nadaljevanjem reševanja spora o LB v okviru marčevskega memoranduma z Mokric, ki predvideva pogajanja na podlagi sporazuma o nasledstvu.
Erjavec in Pusićeva v Baslu že maja ali junija
Da bosta zunanja ministra Hrvaške in Slovenije, Vesna Pusić in Karl Erjavec spor začela urejati pri Banki za mednarodne poravnave v Baslu že maja ali junija, je Pahor napovedal v pogovoru za Hrvaško televizijo (HTV) že pred tem. Predvidoma se bosta ministroma pridružila tudi finančna strokovnjaka France Arhar in Zdravko Rogić. Pahor je v četrtek tudi ocenil, da je bilo "srečno naključje", da je med začetkom njegovega obiska v četrtek na pristojnem sodišču v Zagrebu potekala tudi obravnava v primeru ene od tožb proti LB in NLB.
Srečna okoliščina je bila po njegovi oceni v tem, da so se zatem z gostitelji dogovorili za čim prejšnje reševanje spora v Baslu. Tako naj bi se izognili novim zapletom zaradi primerov tožb, ki potekajo na hrvaških sodiščih proti slovenskim bankam kljub zavezam vlade v Zagrebu, da bodo postopke ustavili takoj po podpisu memoranduma na Mokricah 11. marca.
Josipović: Mednarodne pogodbe nad domačo zakonodajo
Pahorjev gostitelj, hrvaški predsednik Ivo Josipović, je v četrtek poudaril, da je memorandum mednarodna pogodba, kot opozarja tudi Slovenija. Mednarodne pogodbe pa so nad domačo zakonodajo, na katero se sklicujejo odvetniki Privredne banke Zagreb (PBZ) in Zagrebške banke v postopkih proti slovenskim bankam. Naslednja obravnava v eni od tožb Zagrebške banke proti LB in NLB je napovedana za 10. junij.
Po srečanju z Milanovićem se je Pahor znova sešel z Josipovićem. Skupaj sta nagovorila udeležence hrvaško-slovenskega gospodarskega foruma v poslopju Hrvaške gospodarske zbornice. Poudarila sta pomen povezovanja med državama in skupnih nastopov na različnih trgih, posebej po otoplitvi političnih odnosov, ki so posledica dogovorov o načinih reševanja spornih vprašanj.
Pomen obujanja procesa Brdo
Pahor je izpostavil pomen obujanja procesa Brdo, ki naj bi zaživel na predsedniški ravni držav v regiji in bo po njegovem mnenju prispeval h krepitvi poslovnih odnosov v regiji. Omenil je tudi idejo regionalnega gospodarskega bazena, v katerem naj bi bili Slovenija in Hrvaška ter več avstrijskih, italijanskih in nemških pokrajin, kot so Koroška, Lombardija in Bavarska. Ob koncu obiska sta predsednika Hrvaške in Slovenije še predavala študentom zagrebške pravne fakultete na temo Skupaj v Evropo.
2
