Olimpijske igre odprle stare kavkaške rane

Čerkezi so narod, ki je razseljen po svetu od Turčije do Bližnjega vzhoda. Toda za vse Čerkeze je Soči, kjer bodo leta 2014 olimpijske igre, posebno mesto. Pred 150 leti so prav v Sočiju izgubili bitko za svojo neodvisnost. Zmagovita vojska carske Rusije je zasedla še zadnje ozemlje, ki so ga branili – Kbaade. Prav tam so zdaj smučišča, ki bodo gostila olimpijske tekmovalce. Čerkezi so eden najstarejših narodov Severnega Kavkaza z znano zgodovino, ki je dosegla svoj višek v času mameluških sultanov, katerih večina so bili Čerkezi in so vladali največji kraljevini v islamskem svetu, med drugim so zasedli tudi Egipt. Kot narod, ki je združeval dvanajst različnih plemen, so bili znani kot izjemni vojaki. Zato je bil Kavkaz vedno sod smodnika. Carska Rusija se je odločila to končati in je odločno obračunala s kavkaškimi narodi. Po porazu in koncu kavkaške vojne so bili Čerkezi izgnani. Ruska vojska je pripadnike gorskih ljudi, kot so jih imenovali, izgnala iz vasi, pripeljala na obalo Črnega morja in jim dala na izbiro, da se izselijo v Turčijo ali pa v daljne predele ruskega imperija. Večina je izbrala Otomanski imperij. Tako danes v Turčiji živi skoraj dva milijona Čerkezov. Okoli 700.000 jih je v Rusiji, po 100.000 pa v Siriji in Jordaniji, kjer so zelo spoštovan del družbe. Čerkezi so na primer zadolženi za hašemitsko častno stražo, kraljevo gardo jordanskega dvora. Vprašanje genocida Olimpijske igre v Sočiju pa spet odpirajo vprašanje čerkeškega genocida. Podobno kot je med Turčijo in Armenijo vroče vprašanje armenskega genocida, je med Rusi in Čerkezi še vedno odprto vprašanje, ali se je po končani kavkaški vojni nad Čerkezi zgodil genocid. Čerkezi trdijo da, Rusi ne. Se je pa leta 1994 Boris Jelcin v govoru ob 130-letnici končanja kavkaške vojne opravičil za dejanja, ki jih je carska Rusija storila kavkaškim narodom. Olje na ogenj je prilil začetek gradnje olimpijskih objektov. Čerkeške organizacije trdijo, da so zgrajeni na krajih, kjer se nahajajo množične grobnice pobitih Čerkezov. Mednarodni Čerkeški svet, ki ga vodi Iyad Youghar, je tako pozval, naj ustavijo gradnjo na spornih ozemljih in objekte prestavijo drugam. Ruska oblast o tem seveda ne želi nič slišati. Maja letos so Čerkezi v Istanbulu, New Yorku in Bruslju organizirali proteste, s katerimi so hoteli opozoriti svetovno javnost, kje bodo potekale olimpijske igre. Ruska vlada se na to ni odzvala. In čeprav je prav zaradi olimpijskih iger kavkaško vprašanje spet prišlo v politično ospredje, do zdaj ni bila ponujena še nobena rešitev. Sirijski Čerkezi želijo domov Druga težava, s katero se soočajo Čerkzi, je, da jih je okoli 120.000 ujetih v sirski konflikt. Že lani so rusko vlado zaprosili, ali bi se lahko umaknili iz sirske vojne in se vrnili na Kavkaz. Čeprav je repatriiranje zapleten proces, se je konec devetdesetih let že zgodilo, da so se izgnani Čerkezi vrnili v Rusijo, natančneje v Republiko Adigejo, ki je nekakšna enklava za v Rusiji živeče Čerkeze. Čerkezi sami sebe imenujejo Adige. Leta 1998 se je pred kosovskim konfliktom v Rusijo zateklo 42 čerkeških družin, potomcev beguncev iz kavkaške vojne, ki so si takrat za svoj novi dom izbrali Kosovo. Ruska vlada jim je dodelila zemljo in denarno pomoč. Zdaj podobno pričakujejo tudi sirski Čerkezi. Še posebej ker so v Siriji močna in bogata skupnost, ki je bila lojalna Al Asadovemu režimu. V začetku poletja je za repatriacijo v Rusiji zaprosilo 300 družin. Do zdaj se nobena izmed njih še ni uradno vrnila v Rusijo. Vse glasnejše pa so zahteve tudi znotraj ruske javnosti, da naj se čerkeško vprašanje razreši pred začetkom olimpijskih iger v Sočiju.