Obama pragmatičen glede protiraketnega ščita

Nedavna ponudba Baracka Obame ruskemu kolegu Dimitriju Medvedjevu bi bila lahko po mnenju poznavalcev za Obamo koristna. Obama je v pismu Medvedjevu namignil, da bi lahko dosegli dogovor in bi ZDA prenehale z nameščanjem protiraketnega ščita z raketami na Poljskem in radarjem na Češkem, če bi bila Rusija bolj pripravljena pomagati pri prepričevanju Irana, da se odpove jedrskim ambicijam. Vsebina pisma prišla v javnost še pred dogovorom Dogovor bi bil lahko ugoden tako za ZDA kot Rusijo, nekoliko nerodno je le, da je vsebina pisma prišla v javnost, še preden je prišlo vsaj do načelnega dogovora. Podrobnosti Obamovega pisma niso znane, vendar pa sta oba predsednika potrdila, da je bilo napisano, in tudi jedro vsebine pisma.

Obama bi se v primeru ugodnega dogovora znebil dragega projekta v času, ko mora iskati način za zmanjšanje proračunske luknje, ki je že prerasla v brezno. Obenem bi lahko ZDA v Rusiji, ki je ščitu od samega začetka nasprotovala v prepričanju, da je dolgoročno naperjen proti njej, dobile bolj dojemljivega partnerja pri ostalih vprašanjih, kot je napredek pri jedrskem razoroževanju in povečan nadzor nad širitvijo orožij za množično uničevanje. Že s tem, da je Rusiji ponudil opustitev ščita v zameno za pomoč pri Iranu, je Obama potrdil, da je zanj projekt morda res pomemben le za obrambo pred morebitno grožnjo iz Irana. Obenem je nakazal, da meni, da ščit še ni stroškovno in tehnično učinkovit.

Izboljšanje odnosov z Rusijo pomembnejše od oborožitvenega sistema Prav tako je Obama znova pokazal svojo pragmatičnost, saj mu je izboljšanje odnosov z Rusijo, pomembnejše kot oborožitveni sistem z dvomljivo učinkovitostjo obrambe pred dvomljivo grožnjo. Ruska pomoč bi bila hitro potrebna pri Afganistanu. Jeffrey Mankoff iz Centra za strateške študije opozarja na problem Kirgizistana, čigar predsednik Kurmanbek Bakijev je v začetku februarja odpovedal dobrodošlico ameriškim vojakom v bazi Manas, ki oskrbuje enote v Afganistanu. Bakijev se je za to odločil dan potem, ko je od Moskve dobil obljubo o dveh milijardah dolarjev pomoči.

Rusija sicer potrebuje ameriški uspeh v Afganistanu, zato je ZDA ponudila, da za oskrbovanje Afganistana uporablja njeno ozemlje. To pa bi bilo za Američane morda malce prevelika odvisnost, če bi imeli na izbiro le Rusijo. Mankoff opozarja, da je Medvedjev nemudoma po Obamovi izvolitvi zaostril vprašanje protiraketnega ščita in zagrozil z namestitvijo raket kratkega dosega v Kaliningrad, proti katerim bi bil ščit nekoristen. Zato je objava pisma malce nerodna za ameriškega predsednika, ker namiguje, da je popustil pod pritiskom.

Iran bi izgubil pomembnega zaveznika Dogovor z Rusijo bi bil po mnenju nekaterih ameriških strokovnjakov dober, ker bi Iran potem izgubil pomembnega zaveznika na mednarodnem odru, ki ga brani pred ostrejšimi mednarodnimi sankcijami. Predsednik ameriškega sveta za mednarodne odnose Richard Haas je sicer med zaslišanjem v senatnem odboru za mednarodne odnose menil, da bi bila lahko pobuda koristna. Če bi ZDA uspele doseči dogovor z Rusijo, potem bi Kitajska nerada sama vztrajala pri obrambi interesov Irana v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Podpora protiraketnemu ščitu Vendar pa ima protiraketni ščit v ZDA tudi podporo in to ne le zaradi milijard dolarjev proračuna in delovnih mest, ki jih prinaša. Republikanski senator iz Teksasa John Cornyn je poudaril, da je protiraketni ščit nujno potreben, ker ne gre le za Iran, ampak tudi druge države po svetu, ki imajo programe balističnih raketnih izstrelkov.

Tudi če bi Rusija privolila v ponudbo Baracka Obame, pa se zastavlja vprašanje, koliko vpliva ima Moskva na Teheran, da bi lahko dosegla njegovo odpoved jedrskim ambicijam. Iran zatrjuje, da je njegov program zgolj civilne narave, do česar naj bi imel vso pravico, se pa zatika pri mednarodnih inšpekcijah. Za Obamo je trenutek danes nekoliko ugodnejši, ker je cena nafte na svetovnih trgih relativno nizka, tako Rusija kot Iran pa bi tako lahko pokazala več volje za sodelovanje, menijo opazovalci.