Petek, 6. 3. 2009, 10.54
8 let, 9 mesecev
Obama pragmatičen glede protiraketnega ščita
Nedavna ponudba Baracka Obame ruskemu kolegu Dimitriju Medvedjevu bi bila lahko po mnenju poznavalcev za Obamo koristna. Obama je v pismu Medvedjevu namignil, da bi lahko dosegli dogovor in bi ZDA prenehale z nameščanjem protiraketnega ščita z raketami na Poljskem in radarjem na Češkem, če bi bila Rusija bolj pripravljena pomagati pri prepričevanju Irana, da se odpove jedrskim ambicijam.
Obama bi se v primeru ugodnega dogovora znebil dragega projekta v času, ko mora iskati način za zmanjšanje proračunske luknje, ki je že prerasla v brezno. Obenem bi lahko ZDA v Rusiji, ki je ščitu od samega začetka nasprotovala v prepričanju, da je dolgoročno naperjen proti njej, dobile bolj dojemljivega partnerja pri ostalih vprašanjih, kot je napredek pri jedrskem razoroževanju in povečan nadzor nad širitvijo orožij za množično uničevanje. Že s tem, da je Rusiji ponudil opustitev ščita v zameno za pomoč pri Iranu, je Obama potrdil, da je zanj projekt morda res pomemben le za obrambo pred morebitno grožnjo iz Irana. Obenem je nakazal, da meni, da ščit še ni stroškovno in tehnično učinkovit.
Rusija sicer potrebuje ameriški uspeh v Afganistanu, zato je ZDA ponudila, da za oskrbovanje Afganistana uporablja njeno ozemlje. To pa bi bilo za Američane morda malce prevelika odvisnost, če bi imeli na izbiro le Rusijo. Mankoff opozarja, da je Medvedjev nemudoma po Obamovi izvolitvi zaostril vprašanje protiraketnega ščita in zagrozil z namestitvijo raket kratkega dosega v Kaliningrad, proti katerim bi bil ščit nekoristen. Zato je objava pisma malce nerodna za ameriškega predsednika, ker namiguje, da je popustil pod pritiskom.
Tudi če bi Rusija privolila v ponudbo Baracka Obame, pa se zastavlja vprašanje, koliko vpliva ima Moskva na Teheran, da bi lahko dosegla njegovo odpoved jedrskim ambicijam. Iran zatrjuje, da je njegov program zgolj civilne narave, do česar naj bi imel vso pravico, se pa zatika pri mednarodnih inšpekcijah. Za Obamo je trenutek danes nekoliko ugodnejši, ker je cena nafte na svetovnih trgih relativno nizka, tako Rusija kot Iran pa bi tako lahko pokazala več volje za sodelovanje, menijo opazovalci.