Nov up italijanske politike ali nevaren klovn?

Potem ko je Mario Monti napovedal svoj odstop, se v Italiji naslednjega februarja obetajo nove parlamentarne volitve. Po trenutnih javnomnenjskih anketah bi Grillu na njih uspelo prepričati kar petino Italijanov, kar pomeni, da bi lahko postal eden od ključnih igralcev v politični areni. Vendar kdo sploh je v resnici Beppe Grillo? Odrešenik Italije ali nepoboljšljivi populist, robinhoodovski Gargibaldi ali voditelj kulta? O tem, kako je temu čokatemu sivobradcu uspel zmagovit prodor na italijansko politično sceno, se sprašujejo na portalu Foreign Policy.

V sedemdesetih in osemdesetih letih je Grillo postal slaven kot televizijski komik. Proslavil se je predvsem kot voditelj festivala Sanremo, na katerem je brez dlake na jeziku obračunaval s takratnim predsednikom vlade Bettinom Craxijem in s tem navduševal javnost in kritike. Potem ko je italijansko javno televizijo Rai obtožil, da mu je začela cenzurirati besedila, je pretrgal sodelovanje in se začel ukvarjati z različnimi političnimi kampanjami. Pozneje je začel pisati tudi nadvse odmeven blog, ki se redno uvršča med deset najbolj priljubljenih na svetu. Naposled je leta 2008 združil moči s poslovnežem in medijskim gurujem Gianrobertom Casaleggiom in ustanovil stranko 5 zvezd. Ime simbolizira pet glavnih vprašanj, s katerimi se ukvarja stranka: dostop do čiste vode, javni prevoz, razvoj, širokopasovni dostop do digitalnega omrežja in okoljevarstvo. Grillov talent za artikulacijo političnega nezadovoljstva in Cassaleggiovo obvladovanje sodobnih tehnik v politični kampanji sta bila popoln spoj, s čimer je nastala nadvse močan par.

Kljub temu da so 5 zvezd analitiki najprej odpisali, je stranka letošnjega oktobra presenetila, saj je na lokalnih volitvah na Siciliji dosegla veliko zmago. Nacionalne javnomnenjske raziskave zdaj stranki napovedujejo drugo mesto, za vodilno levoliberalno Demokratsko stranko, ki naj bi dosegla 30 odstotkov. Po teh napovedih bi lahko Grillo in Casaleggio v novem sklicu dobila med 100 in 120 izmed 630 mandatov. Beppe Grillo s svojimi 5 zvezdami zdaj privablja tudi intelektualce, nastopa v osrednjih medijih ter vzbuja veliko zanimanje tujih poročevalcev, sitih poročanja o škandalih in korupciji, tako značilnih za vladavino Silvia Berlusconija. V vrstah Grillovih podpornikov sta tudi slavni arhitekt Renzo Piano in ekonomist Joseph Stiglity. Ob vsem tem domačem in tujem navdušenjem pa obstaja tudi bolj mračna populistična stran te vzhajajoče politične zvezde.

Sodišča na trgih? Uveljavljeni politični komentatorji so zgroženi ob navdušenju, ki ga sprožajo nekateri izmed Grillovih najbolj zloglasnih predlogov. Ta je namreč pozval k javnim sojenjem proti krivim politikom. Ta sojenja pa ne bi bila pred obstoječimi sodišči in v skladu z vladavino prava, temveč bi jih Grillo izvajal kar na javnih trgih. Prav tako si prizadeva, da bi aretirali okrog 10.000 politikov in jih zaprli na nogometne stadione, vse dokler ne bi vrnili tega, kar so zaplenili davkoplačevalcem. Vodja 5 zvezd tudi ne trpi notranje opozicije in vsem tistim, ki mu nasprotujejo, nemudoma pokaže vrata in jih izključi iz stranke.

A do zdaj mu je uspelo ohraniti svoj sloves zabavljača. Grillovi nastopi, tako spletni kot tisti v živo, so prave dramske predstave, saj na njih komik-politik svojemu občinstvu ponuja jezo, bes, solze, strast in navdušenje. Vsakič, ko se zaradi svojih provokativnih izjav znajde na spolzkem terenu, pa se mu uspe izmuzniti nazaj pod staro masko komika in očitke tako razvodeneti. Grillu tako uspeva na najbolj prepričljiv način zaigrati občutke, ki jih večina Italijanov doživlja, ko spremlja politiko.

Čudaški pogledi na zunanjo politiko Grillu uspeva igrati na note italijanske nostalgije po izgubljeni povojni preteklosti, ko je ekonomija cvetela in je bil občutek pripadnosti skupnosti močnejši. Toliko bolj pa je kritičen do globalizacije in tehnologije, kljub temu da se zadnje tudi sam izdatno poslužuje. S tovrstno politiko ustvarja videz preseganja delitve na leve in desne in resnično ga podpirajo razočarani volivci vsega političnega spektra, tako nekdanji komunisti kot nekdanji privrženci Berlusconija.

Vendar Grillo v notranji politiki zagovarja ostro politiko proti priseljencem in poudarja, da morajo biti v vodstvu 5 zvezd izključno italijanski državljani. Še toliko bolj skrb zbujajoči so njegovi pogledi na zunanjo politiko. Po njegovem prepričanju je bil Osama bin Laden žrtev "slabih prevodov," državljanska vojna v Siriji pa je posledica infiltracije Asadovih nasprotnikov. Grillo, čigar žena je Iranka, je v nekem intervjuju za izraelski časnik tudi provokativno izjavil, da podpira Iran, saj ima ta do žensk progresivno politiko, njihov sodni sistem pa je bolj napreden od ameriškega.

Po vseh škandalih in korupcijskih aferah, ki so jih Italijani v zadnjih letih spremljali v vrhu svoje politike, je razumljivo, da si želijo svežine in neobremenjenosti s škandali. Vendar bi morali dvakrat premisliti, komu bodo omogočili, da upravlja z njihovo državo, saj bi se z Beppom Grillom lahko resno ušteli, sklenejo na portalu Foreign Policy.