Ponedeljek, 7. 10. 2019, 11.38
4 leta, 6 mesecev
Nobelova nagrada za medicino za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,01
1
Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo, je danes v Stockholmu sporočil inštitut Karolinska.
Temeljni pomen kisika, je bil poznan že stoletja, a to, kako se celice prilagajajo na spremembe v dostopnosti kisika, dolgo ni bilo znano, so navedli na inštitutu. Delo, ki letos prejme Nobelovo nagrado za medicino oziroma fiziologijo, pa je odkrilo molekularne mehanizme, ki predstavljajo osnovo za prilagajanje celic spremembam v ravni kisika.
Ti mehanizmi regulirajo aktivnost genov v odgovor na različne ravni tega življenjsko pomembnega elementa. Ko je raven kisika nizka, je del proteina, imenovan HIF-1-alfa, zaščiten pred razgradnjo in se nabira v jedru celice, kjer se združi s proteinom ARNT in poveže s določenimi deli DNK v genih.
Ob običajni ravni kisika pa proteasom oziroma velik proteinski kompleks hitro razgradi HIF-1-alfa. Kisik proces razgradnje regulira z dodajanjem hidroksilnih skupin (OH) temu proteinu. Pri tem pomembno vlogo igra tudi protein VHL, ki lahko zazna in oblikuje kompleks z HIF-1-alfa in vodi v njegovo razgradnjo na način, odvisen od kisika.
Občutenje kisika s strani celic je osrednjega pomena pri številnih boleznih, med drugim pri raku in anemiji, ter pri metabolizmu, razvoju zarodka in imunskih odzivih. Kot so sporočili z inštituta, so letošnji Nobelovi nagrajenci izjemno prispevali k področju fiziologije in tlakovali pot novim, obetavnim strategijam za boj s temi boleznimi.
"Intenzivni stalni napori v akademskih laboratorijih so zdaj osredotočeni na razvoj zdravil, ki lahko posredujejo pri različnih stadijih bolezni, in sicer tako, da aktivirajo ali pa blokirajo te mehanizme," so dodali.
Prejemniki letošnje Nobelove nagrade za medicino so veseli, da to nagrado delijo drug z drugim, je sporočil sekretar Nobelovega odbora na inštitutu Karolinska Thomas Perlmann.
"Delamo znanje. To je tisto, kar delam," je povedal 65-letni Ratcliffe v pogovoru s predstavnikom Nobelovega odbora, ki ga je obvestil, da je med letošnjimi prejemniki nagrade. Zmotili so ga med pripravo prijave za financiranje študije.
Direktor kliničnih raziskav na londonskem Inštitutu Francis Crick je poudaril, kako težko je vedeti, katere informacije bodo uporabne. Opozoril pa je tudi na nevarnost, da se poskuša usmerjati raziskavo k vnaprej določenim ciljem, so navedli na Nobelovem odboru.
V Stockholmu so tako razglasili dobitnike prve letošnje Nobelove nagrade, ki jo bodo prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nagrajenci prejmejo denarno nagrado v višini devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov), ki si jo bodo Američana in Britanec razdelili.
Lani sta Nobelovo nagrado za medicino prejela ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Honjo, ki sta razvila posebno imunoterapijo za zdravljenje raka.
1