Sreda, 10. 7. 2024, 14.57
3 mesece, 3 tedne
Nekdanje taborišče na Golem otoku nezadržno propada, kljub temu ostaja priljubljena turistična znamenitost #video #foto
Nekdanji politični zapor v Kvarnerju je danes priljubljena izletniška točka. A stavbe, ki so že desetletja popolnoma zapuščene, nezadržno propadajo in vse bolj ogrožajo radovedneže, ki jih oblegajo. Zloglasni Goli otok, ki leži med Rabom in celinsko Hrvaško, vsako leto obišče več deset tisoč obiskovalcev, med njimi je največ Slovencev.
Od leta 1988, ko so zapor zaprli in območje predali v upravljanje mestu Rab, naložb v ta srhljivi spominski park ni bilo – nasprotno, od tod so neznanci doslej odpeljali vse, kar je bilo vredno.
Kamnite zgradbe so bile tako kot nekoč zaporniki leta prepuščene neusmiljenemu vremenu, od pekočega sonca do orkanske burje, ki se z Velebita nad otok spusti s hitrostjo tudi do 200 kilometrov na uro. O propadanju danes pričajo kupi smeti in zapuščene taboriščne zgradbe, v katerih se rušijo cela nadstropja.
Stanje taborišča na Golem otoku si lahko pogledate v spodnji galeriji:
Goli otok v Kvarnerskem zalivu je tedanja komunistična oblast v taborišče spremenila leta 1949 po sporu z Informbirojem. Julija tega leta so na otok poslali prve politične zapornike, med katerimi so prevladovali Črnogorci in Srbi. Popolnih številk, koliko je bilo vseh političnih zapornikov na otoku, ni, ocenjujejo, da vsaj 16 tisoč.
Zapor že v času prve svetovne vojne
Na Golem otoku je bilo zaprtih tudi približno 600 Slovencev. Med njimi je bilo med drugim po doslej še nepopolnem seznamu tudi 20 slovenskih zdravnikov, zobozdravnikov in študentov medicine.
Majhen, dolga stoletja neposeljen in nerodoviten otok je bil namenjen zapiranju zapornikov že v času prve svetovne vojne, ko je avstro-ogrska vojska tam zapirala častnike ruske vojske z vzhodne fronte. Zadnji zaporniki na Golem otoku so bili kosovski Albanci, ki so bili tam zaprti v 80. letih preteklega stoletja. Taborišče na Golem otoku so zaprli šele leta 1989, tik pred razpadom nekdanje Jugoslavije.