Torek, 1. 1. 2019, 13.03
5 let, 3 mesece
Nasina sonda preletela najbolj oddaljeno nebesno telo doslej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,40
2
Nasina sonda Nova obzorja (New Horizons) je preletela najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih je človeštvo kadarkoli preučevalo.
Gre za zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, ki je od Zemlje oddaljen okoli 6,4 milijarde kilometrov. Na podlagi pridobljenih podatkov bi lahko ugotovili, kako so nastali planeti.
"Gremo, Nova obzorja," je ob 6.33 po srednjeevropskem času, ko je sonda po napovedih preletela Ultimo, v laboratoriju za aplikativno fiziko na ameriški univerzi Johns Hopkins v Marylandu vzkliknil njen glavni inženir Alan Stern. Množica ljudi, ki se je zbrala tam, pa je navdušeno vzklikala.
"Vesoljsko plovilo ni še nikoli raziskovalo česa tako oddaljenega," je še poudaril Stern, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ali je bil prelet uspešen, še ni znano
Nova obzorja naj bi ob nekajsekundnem preletu na razdalji 3500 kilometrov posnela okoli 900 fotografij. "Samo vprašanje časa je, kdaj bomo začeli prejemati podatke," je dejal znanstvenik z raziskovalnega inštituta Southwest John Spencer, ki sodeluje pri projektu. Ali je bil prelet uspešen, naj bi sicer izvedeli okoli 16. ure po srednjeevropskem času.
Gre sicer relativno majhno nebesno telo. Znanstvenikom njegova dejanska velikost ni znana, ocenjujejo pa, da je okoli 100-krat manjši od Plutona, ki v premeru meri 2414 kilometrov. Ultima Thule leži v zamrznjenem delu vesolja, kar bi lahko pomenilo, da je dobro ohranjen. "To je dejansko ostalina iz časa oblikovanja Osončja," je ob napovedi preleta pred približno enim tednom pojasnil znanstvenik Hal Weaver iz laboratorija.
Ultima Thule leži v Kuiperjevem pasu, velikem območju v obliki diska, ki je ostalina iz časa, ko so nastajali planeti, astronomi pa ga včasih imenujejo podstrešje Osončja. Znanstveniki vse do 90. let minulega stoletja za obstoj Kuiperjevega pasu sploh niso vedeli. To območje se začenja na razdalji okoli 4,8 milijarde kilometrov od Sonca, za orbito Neptuna, ki je od Sonca najbolj oddaljeni planet.
Kot je pojasnil Weaver, je to območje pomembno za planetarno znanost, ker je tako zelo oddaljeno od Sonca in tako ohranja razmere izpred štirih in pol milijard let. Tako bi lahko ob preletu videli, kakšne so bile stvari na začetku, je poudaril.
2