Najboljši in najslabši izobraževalni sistemi v EU

Potem ko je minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo napovedal, da bodo z novim zakonom o visokem šolstvu bolje uredili izobraževalni sistem in pristrigli peruti visokošolskim tajkunom, je v sredo del študentov protestiral, češ da nov zakon uvaja šolnine, ki bodo mnogim nadarjenim zaprle vrata do študija.

Vsi se strinjajo, da je slovenski izobraževalni sistem potreben spremembe, vendar so razlike pri zamislih, kako te uvesti.

Slovenija skupaj s Finsko Da bi dobili bolj celovito sliko, v kakšni "kondiciji" je slovensko šolstvo, smo pogledali izobraževalni indeks, ki so ga Združeni narodi pripravili v okviru poročila o razvoju človeštva za leto 2013.

Na omenjeni lestvici si Slovenija deli 21. mesto s Finsko. Ta skandinavska država se sicer pogosto uvršča na prvo mesto testa PISA, ki ga pri 15-letnikih na področju matematike, znanosti in branja izvaja OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj).

V mednarodni skupnosti številni evropski izobraževalni sistemi veljajo za dober zgled. Zadnjih šest let gospodarske krize pa je močno vplivalo tudi na izobraževalne sisteme, ki so in še čutijo posledice zategovanja pasu. Še posebej v nekaterih državah so izobraževalnim sistemom močno zmanjšali namenjena sredstva.

Med letoma 2008 in 2013 je več kot polovica članic EU zaprla številne šole, na tisoče učiteljev pa je izgubilo delovna mesta. Univerze vse bolj otežujejo vstop na svoje fakultete z zviševanjem šolnin in/ali omejevanjem vpisnih mest na tistih programih, za katere vlade ocenjujejo, da jim dolgoročno gospodarsko ne bodo koristili.

Sodeč po izobraževalnem indeksu ZN ima najboljši izobraževalni sistem na svetu Norveška, ki ji sledijo Avstralija, ZDA, Nizozemska in Nemčija.

Na lestvici najboljših izobraževalnih sistemov v Evropi Norveški sledijo Nizozemska, Nemčija, Irska in Švedska (delita si 7. mesto na svetu), Švica (9. na svetu), Islandija (13. na svetu) in Danska (15. na svetu).

V Evropski uniji so za Norveško Nizozemska, Nemčija, Irska, Švedska, Danska, Belgija (17. na svetu), Avstrija (18. na svetu), Francija (20. na svetu), Finska in Slovenija, Španija (23. na svetu). Od naših sosed so tako pred nami samo Avstrijci, Italijani so se namreč uvrstili na 25. mesto, Madžari na 37. in Hrvati na 47. mesto.

Najslabša v Evropi je najrevnejša Moldavija Za Slovenijo so se znašle tudi države, kot so Liechtenstein (24. na svetu), Luksemburg (26. na svetu) in Velika Britanija (26. na svetu).

Najslabši izobraževalni sistem na svetu ima Niger (186. mesto), najslabšega v Evropi najrevnejša evropska država Moldavija (na 113. mestu), najslabšega v EU pa na 57. mestu Bolgarija.

Med evropske države z najslabšim izobraževalnim sistemom spadajo še Turčija (90. na svetu), Armenija (87. na svetu), Azerbajdžan (82. na svetu), Bosna in Hercegovina (81. na svetu), Ukrajina in Makedonija (78. mesto na svetu), Albanija (70. na svetu) in Srbija (64. na svetu).