Na študij v Veliko Britanijo, kjer so raziskovalne možnosti boljše

Mariborčana Patrika Gubeljaka je tujina začela zanimati v srednji šoli, ko so na študij na tuje univerze začeli odhajati njegovi znanci in prijatelji. "Ko poznaš ljudi, ki gredo v tujino in ki dosegajo dobre rezultate, začneš tudi sam razmišljati o tem."

Na končno odločitev, da se je vpisal na študij fizike na britanski univerzi Imperial College London, je vplivalo spoznanje, da so v tujini možnosti raziskovalnega dela precej boljše, predvsem pa jih je več. Ker ga zanimata znanost in tehnologija, želi svojo kariero graditi na področju raziskovalne dejavnosti.

Boj univerz za hitreje zaposljive diplomante Študij na britanski univerzi morajo po Patrikovem opisu študenti vzeti z vso resnostjo, polovičarstva ni. Poročila in eseje študenti oddajajo v elektronski sistem, ki sproti preverja plagiatorstvo, tako z vsebinami iz knjig in interneta kot nalog med seboj.

Izpitni rok je realno en, na katerega moraš priti, razen v primeru opravičljivega razloga, kot je zdravstveno opravičilo ali smrt v družini. Na voljo je sicer tudi jesenski rok, a bo na njem študent brez opravičila ne glede na rezultat dobil najnižjo pozitivno oceno. "To na študente naredi velik pritisk, da vse delamo redno in sproti, da smo dobro pripravljeni, saj imamo bolj ko ne le eno možnost. Preračunavanj, da bi si kaj pustil, ni," pravi Patrik.

Bistvena prednost pred slovenskimi fakultetami je možnost opravljanja praktičnega dela in pridobivanja referenc. Univerza namreč študentom ponuja veliko možnosti za prakso in jih s tem spodbuja, da se čim prej vključijo v delo. "Tudi za univerzo je zelo velika referenca, če se lahko pohvali, da se 80 ali 90 odstotkov njenih diplomantov zaposli v roku šestih mesecev po končanem študiju."

Izkušnje in znanja si nabira tudi v Sloveniji Patrik, ki bo oktobra vpisan v tretji letnik študija, je zadnji dve poletji preživel v laboratoriju. Letos je prakso opravljal v britanskem nacionalnem laboratoriju za fiziko (NPL), lani pa na ljubljanskem Institutu Jožefa Stefana (IJS).

"V Sloveniji je takšnih možnosti za študente precej manj kot v Angliji, delodajalci v stroki študentom dajo premalo možnosti, da bi se za dva mesece vključili v njihovo delo. Sem pa kljub temu dobil občutek, da slovenski študenti ne izkoristijo niti teh priložnosti, ki so. Lani nas je bilo na IJS kar nekaj dodiplomskih študentov, ki smo pomagali v laboratoriju, a mislim, da bi se nam jih lahko pridružilo še več."

Zaradi štipendije omejene možnosti zaposlitve Študent fizike stik s slovensko raziskovalno sfero ohranja, ker se mora po končanem študiju vrniti v Slovenijo. K temu ga obvezuje štipendija Sklada za razvoj kadrov in štipendije, namenjena študentom, ki študirajo v tujini. Prejemniki štipendije Ad Futura morajo namreč toliko let, kolikor štipendijo prejemajo, potem delati v Sloveniji.

Ta štipendija je bila zanj edina možnost, da si je lahko privoščil študij v Veliki Britaniji, zato se zaveda, da bo moral svoj dolg vrniti. Vseeno mu je nekoliko neprijetno, ker ga na nek način omejuje pri iskanju zaposlitve.

"Zaposlitvene možnosti so v slovenski raziskovalni dejavnosti zadnja leta zelo slabe, saj je večina raziskovalnih ustanov javna, tam pa velja omejitev zaposlovanja. Trenutno je delo mogoče dobiti le na projekt, ta pa običajno traja dve, mogoče tri leta, potem moraš iskati na novo.

To za seboj pusti celo vrsto negotovosti, saj si brez redne zaposlitve težko privoščiš posojilo za avto ali stanovanje, zato je življenje s tega vidika precej omejeno," pri 20 letih razmišlja Patrik, ki se pred vrnitvijo v Slovenijo po končanem dodiplomskem in magistrskem programu namerava vpisati še na doktorski študij.

Življenje v izjemno dragem Londonu In kaj Patrik pravi o življenju v britanski prestolnici? "Zelo je drago. Ko si tu kot turist, ti ni težko plačati tedenske vozovnice za podzemno železnico, ko pa si tu 30, 40 tednov, začneš razmišljati nekoliko drugače." Še dražje so najemnine, "zaradi česar se je zelo spremenila kultura zmenkov, saj se pari zaradi visokih najemnin zelo hitro preselijo skupaj."

Značilnosti mesta sta tudi neprestana gneča in hiter tempo življenja, kljub temu pa so pubi v petek zvečer polni ljudi, ki si po napornem tednu radi vzamejo čas za pivo.

Najbolj težko pa se je Patrik privadil na dejstvo, da je mesto ogromno in da za vsako pot potrebuješ pol ali celo tri četrt ure, kot da bi se iz Maribora v Celje peljal na kavo. "Osebno mi je London nekoliko preveliko mesto, raje imam zeleno Pohorje," pravi Mariborčan in doda, da se sčasoma sicer privadiš in sprejmeš neke vrste kompromis.