Na Hrvaškem slovesno obeležili zaključek pogajanj z EU

Hrvaška je sklenitev pogajanj dolgo pričakovala, sanjala in želela, ter si za njo prizadevala, je na sprejemu izjavila hrvaška premierka Jadranka Kosor.

Kosorjeva: Zdaj odpiramo novo knjigo

Hrvaška je v četrtek zvečer v Bruslju zaključila zadnja štiri poglavja in uradno zaprla tehnični del pogajanj za članstvo v EU, potem ko je pogajanja začela jeseni 2005. Kosorjeva je med drugim dejala, da so v četrtek zaprli "najtežje strani svoje zgodovine" ter da zdaj "odpirajo novo knjigo".

"Zdaj bo vse drugače in bo tudi veliko lažje", je poudarila Kosorjeva. Pojasnila je, da bo Hrvaška, če bo ob tem uspešna, za vsako svoje vlaganje vedno prejela "tri kune več" iz evropskih skladov.

"Še naprej je treba zelo, zelo veliko delati"

Izpostavila je, da je EU v proračunu namenila 800 milijonov evrov za prvih šest mesecev hrvaškega članstva po 1. juliju 2013, ko bo Hrvaška predvidoma postala polnopravna članica unije. "To predvsem pomeni, da je treba še naprej zelo, zelo veliko delati," je izjavila hrvaška premierka.

Kot je dodala, je sklenitev hrvaških pogajanj pomembno sporočilo tudi sosednim državam v regiji, da se reforme splačajo. Napovedala je, da bodo pomagali svojim sosedam v približevanju EU ter se je zahvalila madžarski vladi za podporo Hrvaški.

Josipivić: Imamo pa še veliko za opraviti

Članstvo v Evropski uniji smo dojeli kot nacionalni in generacijski cilj, je poudaril hrvaški predsednik Ivo Josipović. Dodal je, da na Hrvaškem ni bilo ne strankarske ne regionalne in ne zemljepisne delitve glede vstopa v EU. "Imamo pa še veliko za opraviti, ne le da bi držali korak z Evropo, temveč, da bi Hrvaško naredili kot resnično zrelo in uspešno državo", je dejal hrvaški predsednik.

Dodal je, da so se države v regiji zelo pozitivno odzvale na hrvaško članstvo. Josipović je namreč na četrtkov sprejem v Zagrebu prispel po srečanju na vrhu Procesa za sodelovanja v jugovzhodni Evropi (Seecp), ki je potekalo v Črni gori.

Predsednik hrvaškega sabora Luka Bebić pa je spomnil, da so se v saboru včasih šalili na lastni račun, da bo Hrvaška potrdila mnoge Murphyjeve zakone - "vse kar se lahko slabo zgodi, se bo zgodilo v času hrvaških pogajanj".

Veleposlanik Ivan je izpostavil, da so se v času madžarskega predsedstva v EU v preteklih šestih mesecih ukvarjali z mnogimi pomembnimi cilji, a jim je bila "najbližji srcu" ravno sklenitev hrvaških pogajanj. Kot je poudaril, je širitev EU treba nadaljevati.

Hrvaška vlada na spletu objavila pogajalska izhodišča

Hrvaška premierka je na novinarski konferenci sporočila, da sta vlada in zunanje ministrstvo na svojih spletnih straneh objavila dokumente, na podlagi katerih so se pogajali z EU. Ob tem je izrazila upanje, da bodo hrvaški državljani na referendumu podprli članstvo države v povezavi.

"Verjamem, da bo večina s ponosom obkrožila 'da'"

Kot je še dejala Kosorjeva, v prihodnjih dnevih pričakujejo, da bodo končali pripravo pogodbe o sklenitvi pogajanj z EU, ki so jo začeli lani. Kosorjeva podpis pogodbe pričakuje do konca leta, nato pa naj bi pripravili referendum o članstvu v EU. "Verjamem, da bodo državljani in državljanke v velikem številu prišli na referendum ter da bo večina s ponosom obkrožila 'da'," je dejala.

Hrvaške novinarje je na novinarski konferenci sicer najbolj zanimalo, kdaj bo vlada objavila datum parlamentarnih volitev. Kosorjeva je odgovorila, da bodo koalicijski partnerji v vladi o tem govorili prihodnji teden. Zadnji rok za izvedbo volitev je marec 2012.

Poljska upa na podpis pristopne pogodbe s Hrvaško jeseni

Poljski premier Donald Tusk, čigar država prevzema polletno predsedovanje EU, je danes v Varšavi izrazil upanje, da bo Hrvaška pristopno pogodbo z EU podpisala jeseni. Tusk sicer ne vidi več političnih problemov, ki bi lahko podaljšali vstopanje Hrvaške v EU, temveč meni, da bodo časovni okvir tega procesa določila "tehnična vprašanja".