Moskva pritiska na Hodorkovskega

Vladimir Putin se je očitno odločil, da enega svojih večjih kritikov Mihaila Hodorkovskega ne bo izpustil iz pesti. Moskva išče vse mogoče načine, da bi disidentu, ki zdaj živi v Švici, zagrenila življenje.

Zaradi umora župana zaslišali očeta Nedavno so denimo zaslišali njegovega 82-letnega očeta, ki še živi v Rusiji. Mihaila Hodorkovskega je Putin pomilostil prav zato, da bi lahko bil ob umirajoči materi. Do njene smrti je bil Hodorkovski tiho, nato pa je začel ofenzivo proti Vladimirju Putinu.

Njegovega očeta Borisa so kot edino pričo zaslišali ob vnovičnem odprtju preiskave o umoru župana mesta Neftejuganska leta 1998, ki naj bi ga po navedbah preiskovalcev naročil prav Mihail Hodorkovski. Odkrili naj bi nove dokaze za umor, ki ga Hodorkovski seveda zanika. Na 20 let zapora pa bodo obsodili nekdanjega šefa varnosti v Jukosu Alekseja Pičugina, ki naj bi organiziral umor.

V sibirskem mestu Neftejuganskem je bilo središče poslovanja Jukosa, ki je bil tudi lastnik mestne naftne družbe Juganskneftegaz. Hodorkovski naj bi župana ubil, ker je začel boj proti Jukosu. Nekaj mesecev pozneje so napadli tudi namestnika župana. Po propadu Jukosa je mestno naftno podjetje prišlo v roke Rosnefta.

Tiskovni predstavniki Hodorkovskega so prepričani, da je zaslišanje njegovega očeta le zastraševanje. "Nikakršnih znakov ni, da bi res začeli novo preiskavo. Namen zaslišanja je le, da bi Borisa Hodorkovskega prisilili, da zapusti Rusijo," je v pisni izjavi dejala Marija Baronova, predstavnica fundacije Open Russia, ki jo financira Hodorkovski in je glavni vir kritike Vladimirja Putina.

Spremenili zakon, da Jukos ne bi dobil odškodnine Zaslišanje očeta pa še zdaleč ni edini ukrep Moskve proti Hodorkovskemu. Po poročanju Moscow Timesa pripravljajo spremembo zakonodaje, po kateri bi bilo mogoče zaseči tudi premoženje tujih držav v Rusiji. Zakon naj bi stopil v veljavo januarja 2016, sprejeli pa naj bi ga kot reciprocitetni ukrep proti državam Evropske unije.

A v resnici je povezan z Jukosom. Evropsko sodišče je namreč razsodilo, da so lastniki Jukosa upravičeni do velikih odškodnin, ker je podjetje propadlo zaradi politično motiviranih obtožb ruske države. Zato so izdali odredbo, da se za izplačilo odškodnin zapleni rusko premoženje v Evropski skupnosti. V začetku junija so tako zasegli nekaj nepremičnin in bančnih računov v Franciji in Belgiji. Ruska oblast – pravzaprav Putin osebno - se je na to odzvala z grožnjo, da zaseg ne bo ostal brez odgovora. Zato so v dumi po hitrem postopku sprejeli zakon o zasegu premoženja tujih držav v Rusiji. Za zdaj zakon ne predvideva zaplemb premoženja tujih podjetij, ker naj bi to "škodilo nacionalnemu interesu Rusije", so zapisali v dumi.

Seveda se želijo s takim zakonom zaščititi proti vsem zaplembam premoženja, a še posebno v primeru Jukos. Njegovi delničarji so lani z odločbo sodišča v Haagu dobili odškodnino v višini 50 milijard dolarjev. Rusija ni želela plačati odškodnine, ker ni priznala pristojnosti sodišča. Zato so se delničarji in lastniki odločili, da bodo s serijo tožb na lokalnih sodiščih v Evropi in ZDA dosegli zasego ruskega premoženja.

Hodorkovski ve, kdo je umoril Nemcova Toda tudi Hodorkovski ruskim oblastem ne ostaja dolžan. Za rusko neodvisno televizijo TV Dozhd je dejal, da je "80-odstotno prepričan, da ve, kdo je umoril vodjo ruske opozicije Borisa Nemcova. "Po njegovih navedbah je bil Nemcov umorjen kot posledica akcije, ki jo je "proti čečenskemu voditelju Ramazanu Kadirovu začela ruska obveščevalna služba".

Po posvetu se je odločil, da ne bo navajal imen naročnikov umora, a je dodal, da "po mojem vedenju so odločitev za umor sprejeli določeni ljudje v krogu Kadirova".