Mineva pet let od drame s talci v Beslanu

Spomin na krvavi dogodek še živi, nedavni porast nasilja na severnem Kavkazu pa zbuja strah pred morebitno novo tragedijo. Preživeli ob obletnici poudarjajo, da se ruske oblasti iz te tragedije še niso nič naučile. Na ruševinah šole se je zbralo več deset preživelih in svojcev umrlih, ki so se z venci in sklenjenimi rokami spomnili krvavega dogodka, ki je pred petimi leti njihov svet obrnil na glavo.

Skupina teroristov pred petimi leti zajela več kot 1100 otrok Skupina teroristov je na dan pred petimi leti v šoli v Beslanu zajela več kot 1100 otrok, njihovih svojcev in učiteljev. Ruske posebne enote so po neuspešnih pogajanjih z ugrabitelji, ki so zahtevali umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev somišljenikov v Ingušetiji, dva dni kasneje vdrle v poslopje, nakar se je vnel spopad, v katerem je bilo ubitih več kot 330 talcev, med njimi številni otroci.

Oblasti so za visok krvni davek okrivile čečenske upornike Ruska parlamentarna komisija je decembra 2006 v poročilu ugotovila, da je bila akcija posebnih ruskih enot upravičena, za ugrabitev in visok krvni davek pa je okrivila več vodij čečenskih upornikov, med njimi Šamila Basajeva, ki so ga ruske sile ubile leta 2006.

Omenjeno poročilo se sicer ni skladalo s trditvami več talcev, ki so za visok krvni davek krivili neustrezen odziv Moskve, mnogi pa so tudi prepričani, da so oblasti prikrile dejanski potek dogodkov. 89 svojcev in staršev otrok, ki so umrli v Beslanu, je zato julija 2007 na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu vložilo tožbo poti Rusiji.

"Podobna katastrofa se lahko zgodi tudi danes" Strokovnjaki so tragedijo v Beslanu dolgo opisovali kot politični šok, podoben terorističnim napadom 11. septembra 2001 v ZDA, in prelomnico v politiki Kremlja na Kavkazu. V luči porasta nasilja na severnem Kavkazu so opozorili, da se podobna katastrofa lahko zgodi tudi danes.

"Ponovitev grozljivih zločinov, podobnih Beslanu, je žal možna, saj smo v zadnjih mesecih videli nov porast terorističnih dejanj, ki jih varnostne sile niso mogle preprečiti," je dejal vodja vodilne in najstarejše ruske nevladne organizacije za človekove pravice Memorial Oleg Orlov.

"Nimamo zagotovil, da se Beslan ne bo ponovil. Zdaj vemo, da se takšna stvar lahko zgodi. Pred tem je bilo to nepredstavljivo," pa je ocenil vodja moskovskega inštituta za strateško ocenjevanje Aleksander Konovalov. Orlov je ob tem tudi opozoril, da so islamski skrajneži po tragediji v Beslanu izpopolnili taktike bojevanja, zaradi česar se je proti njim še težje boriti.

Bombni napadi so v regiji stalnica Bombni napadi in streljanje so bili letošnje poletje na severnem Kavkazu dnevna stalnica. Na območju je bilo samo od junija ubitih najmanj 259 ljudi. Najbolj sta odmevala umor čečenske aktivistke Sareme Sadulajeve, ki so jo sredi avgusta našli mrtvo v nemirni ruski republiki Čečeniji, in umor ene vidnih ruskih aktivistk Natalije Estemirove, ki so jo sredi julija našli mrtvo v republiki Ingušetiji. Nemirno je tudi v Dagestanu, kjer je junija neznani ostrostrelec ubil dagestanskega notranjega ministra, generala Adilgereja Magomedtagirova.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zaradi porasta nasilja na nemirnem severnem Kavkazu že dvakrat pozval k preganjanju upornikov in zločincev na tem območju. "Boj proti teroristom je treba nadaljevati brez vljudnosti, treba jih je likvidirati brez čustev ali obotavljanja, ali pa nam ne bo uspelo," je Medvedjev dejal na seji sveta za nacionalno varnost konec avgusta. Ruski minister za notranje zadeve Rašid Nurgalijev je zato minuli teden odredil poostrene varnostne ukrepe na lokalnih šolah v regiji.