Migranti in begunci bodo še naprej prihajali. Na udaru bo Italija.

Poudarki:

• Z izboljšanjem vremena bo v Italijo v prihodnjih mesecih prek Sredozemskega morja začelo prihajati vse več beguncev in migrantov.

• Nova migrantska pot tudi prek Albanije in Jadranskega morja.

• Situacija v Italiji ne bo tako dramatična kot v Grčiji, a lahko povzroči notranjepolitična trenja.

• Italija bo poskušala ohraniti schengenski režim na svojih mejah, prav tako bo še naprej lobirala za ustanovitev evropske obalne straže in zahtevala reforme evropske migrantske zakonodaje.

V preteklem letu je bila Grčija v središče evropske migrantske krize. Na obale njenih otokov je prek Turčije prišlo več kot milijon beguncev in migrantov, ki so nato svojo pot nadaljevali prek balkanskih držav.

S podobnimi težavami se že več let ukvarja tudi Italija, le da število prihodov migrantov na njene obale ne dosega grških številk. Po podatkih Združenih narodov je v letu 2015 na obale južne Italije prispelo 150 tisoč beguncev in migrantov. Največ prihodov je bilo med aprilom in septembrom, ko ugodne vremenske razmere pripomorejo k lažjemu prečkanju Sredozemskega morja.

Kot opozarjajo pri ameriški družbi Stratfor, ki se ukvarja z geopolitičnimi analizami, se bo število ljudi, ki bodo za svojo pot v Evropo uporabili pot čez Sredozemsko morje, v tem letu drastično povečalo. V prvih treh tednih marca je v Italijo po podatkih Združenih narodov prispelo 5.392 večinoma ekonomskih migrantov, s čimer se je število prihodov v primerjavi z lanskim marcem več kot podvojilo. 

Večina migrantov, ki želi prek Libije doseči Evropo, danes prihaja iz držav Podsaharske Afrike. A slika se lahko v prihodnjih tednih in mesecih spremeni.

Zakaj Libija in zakaj Italija?

Vse od padca režima Moamerja Gadafija v Libiji vlada kaos. Libijska oblast, ki jo priznava Zahod, obvladuje le del države. Na vzhodu države, ki ga obvladujejo uporniki, so zatočišče našli islamski skrajneži. To predstavlja ploden teren za trgovce z ljudmi. Prek Libije je tako v prvih treh mesecih na obalo južne Italije prispelo nekaj manj kot 15 tisoč ljudi. Samo na veliko noč so pripadniki italijanske obalne straže iz razburkanega Sredozemskega morja rešili 750 ljudi.

Večina ljudi, ki danes poskuša prek Libije doseči Italijo, je ekonomskih migrantov, ki bežijo iz obubožanih držav Podsaharske Afrike. Težavo predstavlja dejstvo, da Evropska unija v Libiji nima močnega političnega sogovornika, kot ga ima v Turčiji, zato je kakršenkoli sporazum za omejitev migracij nemogoč.

Tako po ocenah ameriških analitikov obstaja konkretna možnost, da se bo del begunskega toka preusmeril v Libijo. Že danes je namreč po ocenah mednarodnih organizacij v Libiji več kot pol milijona ljudi, ki želijo prečkati Sredozemsko morje in doseči Evropo. Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian ocenjuje, da je ta številka še večja, in sicer okoli 800 tisoč.

Obstaja možnost, da se znova odpre jadranska migracijska pot

Begunci in migranti, ki so ostali ujeti v Grčiji, bodo začeli iskati alternativne poti. Ena izmed teh poteka prek Albanije in Jadranskega morja v Italijo. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je pot skozi Otrantska vrata uporabilo na tisoče Albancev, ki so se v Italijo odpravili z upanjem na boljše življenje. Danes to morsko pot uporabljajo predvsem kriminalne združbe, ki v Italijo tihotapijo prepovedane droge.

Italijanska vlada se zdaj boji, da se bo ponovil že videni scenarij. Dodaten zagon novi poti bi lahko dalo spoznanje, da Italija vse migrante, ki prihajajo iz Albanije, obravnava kot morebitne begunce, zaradi česar jih ne vrača v to balkansko državo. Regionalna oblast v Apuliji je že sprožila akcijski načrt za vzpostavitev novih begunskih centrov, če bi se v prihodnjih mesecih število beguncev in migrantov povečalo. Po drugi strani pa je meja med Grčijo in Albanijo težko prehodna, saj poteka po goratem območju.

Naval beguncev bi lahko v Italiji povzročil notranjepolitična trenja

Italijanske oblasti se že danes spopadajo s preobremenjenimi begunskimi centri, prihodi dodatnih beguncev in migrantov pa bi stanje še poslabšali. Več županov, ki pripadajo desnosredinski opoziciji, je že izrazilo nasprotovanje naselitvi beguncev v svoje občine. Vse bolj kritična je tudi opozicija, ki vladi Mattea Renzija očita, da je storila premalo za zajezitev migrantskega toka. V Italiji bodo namreč junija občinske volitve in migrantska kriza bo visoko v politični agendi.

Italijanskemu predsedniku vlade Matteu Renziju razdeljena opozicija do zdaj ni predstavljala prevelike grožnje, a migrantska kriza jo lahko pred lokalnimi volitvami, ki bodo na sporedu junija, znova politično poveže in mu povzroči veliko sivih las. Foto: Reuters

Nova grožnja schengenskemu režimu

S povečanjem števila prihodov migrantov bodo evropske države ravnale podobno, kot so v primeru Grčije. Od Rima bodo zahtevale gradnjo dodatnih begunskih sprejemnih centrov in boljše varovanje zunanjih meja, Rim pa si bo še naprej prizadeval za vzpostavitev evropske obalne straže. Le s skupnimi evropskimi močmi se lahko Evropa zoperstavi trgovcem z ljudmi, poudarja rimska vlada, ki si prizadeva tudi za reformo dublinske uredbe.

Ta določa, da je za obravnavanje prošnje za azil odgovorna država, kjer je prosilec za azil vstopil v EU. Če se preseli v drugo državo članico Unije, ga ta lahko vrne v prvo državo, ki je v njihovem primeru zadolžena za izvajanje azilnega postopka.

Novi prihodi migrantov v Italijo pa lahko še bolj ogrozijo schengenski režim. Francija je že lani zaprla mejo za migrante, ki prihajajo iz Italije, aktualna migrantska kriza pa lahko položaj še zaostri, svarijo pri Stratfordu. Varnost postaja nova evropska norma in državi ne bosta odlašali z začasno odpravo schengenskega režima na meji z Italijo.