Migrante v družbo najbolje vključujeta Švedska in Portugalska

V Evropi je bilo pred začetkom begunske krize 20 milijonov priseljencev iz držav, ki niso članice EU. To je vsega štiri odstotke Evropejcev. Njihova vključenost v družbo pa je odvisna od države, v kateri so nastanjeni. Čeprav se na vrhu seznama želenih destinacij beguncev in migrantov vedno znova pojavlja Nemčija, je zadnji indeks politike integracije migrantov (MIPEX) pokazal, da sta Portugalska in Švedska najboljši evropski državi, kar zadeva integracijo. Na zadnjem mestu se je znašla Latvija, Slovenija pa je ostala na 27. mestu med 38 državami.

MIPEX je indeks, ki ga že od leta 2004 v sodelovanju z različnimi evropskimi institucijami (v Sloveniji je to Mirovni inštitut) pripravlja barcelonski Center za mednarodne odnose. Z indeksom merijo integracijsko politiko držav članih Evropske skupnosti, Islandije, Švice, Norveške, Turčije, pa tudi Kanade, ZDA, Japonske, Avstralije in Južne Koreje. Pri določanju indeksa uporabljajo 167 različnih indikatorjev: od dostopnosti zdravstvenega zavarovanja, možnosti združevanja družine do zaposljivosti priseljencev in dejavnika diskriminacije.

Švedska in Portugalska obljubljeni deželi Švedska se je na vrhu indeksa znašla zaradi "hitro odzivne in ambiciozne integracijske politike". Po mnenju poročevalcev švedski politiki sproti analizirajo potrebe migrantov in državljanov ter integracijsko politiko prilagajajo razmeram. Migranti imajo na Švedskem lahko omogočen dostop do izobrazbe, sprejeli so stroge antidiskriminatorne ukrepe, priseljenci pa imajo tudi pravičen dostop do državljanstva.

Podobno naj bi bilo na Portugalskem. Čeprav portugalsko gospodarstvo še okreva po krizi, so uvedli mnogo novih postopkov, ki olajšajo integracijo, vključno z lažjim dostopom do državljanstva. Prav tako so z različnimi projekti olajšali dostop do izobrazbe in zaposlitve, z zakonskimi spremembami pa so omogočili lažjo združitev družine.

Za tri mesta je stanje na lestvici popravila tudi Nemčija, trenutno je na desetem mestu. To se je glede na poročilo zgodilo s kombinacijo izboljšanih pravic priseljencev in povečano politično podporo integracije priseljencev. Med področji, na katerih bi se Nemčija lahko še izboljšala, so predvsem enake pravice in angažiranost v boju proti rasizmu in diskriminaciji.

Najbolj nazadovali Velika Britanija in Nizozemska Med državami, ki so v obdobju od objave zadnjega indeksa leta 2012 nazadovale, je v ospredju Velika Britanija, upadla je za šest mest in je na 15. mestu. Predvsem zato, ker je britanska vlada sprejela serijo zakonov, ki so priseljencem otežili integracijo. V glavnem so bili to ukrepi, ki so otežili pridobitev britanskega državljanstva, dostopnost do socialne pomoči in možnosti združevanja družine. Kot razlog za zmanjšano možnost integracije v Veliki Britaniji je navedeno, da so varčevalni ukrepi ob gospodarski krizi prizadeli tudi priseljence.

Podobno kot Velika Britanija je nazadovala tudi Nizozemska, ta je od zadnjega indeksa do letošnjega izgubila osem mest. V tem primeru je kot vzrok za uvajanje restriktivnih ukrepov, ki zmanjšujejo integracijo migrantov, navedeno dejstvo, da je na Nizozemskem na oblasti desničarska vlada. Tako na primer navajajo, da od priseljencev zahtevajo učenje nizozemščine, a so ukinili številne programe, ki so omogočali učenje jezika.

Slovenija v zadnji tretjini držav Slovenija je na seznamu držav glede na indeks integracije priseljencev na 27. mestu, kjer je bila tudi pred štirimi leti. Od stotih točk jih je Slovenija dobila 44. Najvišjo oceno je dobila v kategoriji možnosti združitve družine, kar 80 točk, na tem področju je naša država celo na tretjem mestu med vsemi.

Najslabša pa je ocena za dostop do zdravstva, kjer je Slovenija z 18 točkami na predzadnjem mestu. Med kritičnimi točkami integracije migrantov v slovensko družbo je tudi težka dostopnost do trga dela.