Lahko še rešimo izgubljeno generacijo?

Ena od posledic svetovne finančno-gospodarske krize, ki je izbruhnila leta 2008, je tudi strmo povečanje nezaposlenosti v državah, ki jih je kriza najbolj prizadela. Še zlasti je nezaposlenost udarila po mladi generaciji, ki si šele prizadeva izboriti svoj prostor na trgu dela. Izgubljena generacija v južni Evropi V Grčiji je tako že več kot 60 odstotkov mladih brez dela, sledi ji Španija s 56 odstotki, v njeni iberski sosedi Portugalski je brez dela 38 odstotkov mlajših od 25 let, v Italiji pa 37 odstotkov. Tudi Francija je pri vrhu lestvice – brez dela je 27 odstotkov mladih. Generacijo nezaposlenih mladih v kriznih južnoevropskih državah se je zato oprijelo ime izgubljena generacija. Prav obratno je na severu stare celine. V Nemčiji je tako brezposelnost mladih pri le 8 odstotkih, v njeni sosedi Avstriji je le malenkost višja, 8,5 odstotka, obema nemško govorečima državama sledi Nizozemska, kjer je brez dela vsak deseti iskalec zaposlitve, mlajši od 25 let. Mladi iz Sredozemlja s trebuhom za kruhom proti severu V Nemčiji že primanjkuje mladih delavcev, saj je kar 34 tisoč delovnih mest za vajence nezasedenih. Tudi za mlade Špance, Grke in Portugalce je postala Nemčija obljubljena dežela, zato jih vse več s trebuhom za kruhom odhaja na sever. Kje so razlogi, da je nezaposlenost mladih tako visoka predvsem v južnoevropskih državah? Kritiki zategovanja pasu s prstom kažejo na Nemčijo na čelu z Angelo Merkel, ki narekuje strogo proračunsko politiko. Nezaposlenost mladih – posledica napačnih gospodarskih modelov Nedvomno je varčevanja v javnem sektorju prezadolženih držav pristriglo peruti zaposlovanja mladih v službe, ki so na plečih državnega proračuna, toda vzroki so v resnici drugje.

Bližje resnici je razlaga, da je nezaposlenost mladih posledica napačnih gospodarskih modelov v južnoevropskih državah – umetno napihovanje nepremičninsko-gradbenega mehurčka, pretirano razbohoteni javni sektor, tog trg dela, ki ne sledi potrebam gospodarstva …

Hollandov neuspeh Kje so rešitve? Pred lanskimi francoskimi predsedniškimi volitvami je socialistični kandidat Francois Hollande nabiral glasove med mladimi Francozi z obljubo, da bo brezposelnost reševal z novimi zaposlovanji že v tako prerazbohotenem javnem sektorju.

Obljube o novih sanjskih službah v javnem sektorju po volitvah seveda ni mogel izpolniti. Brezposelnost med mladimi Francozi, ki se sicer že leta v iskanju službe v velikem število odpravljajo čez Rokavski preliv v Veliko Britanijo (London so tako nekateri britanski mediji že razglasili za šesto največje francosko mesto oziroma za Severni Pariz), se je v času Hollandovega predsedovanja le še povečala.

Bo New deal za mlade uspešen? Po odpovedi boju proti nezaposlenosti na ravni nacionalnih držav zdaj številni rešitev vidijo v boju na evropski ravni. Francija in Nemčija sta tako napovedali New deal za mlade. Po načrtu naj bi EU v naslednjih sedmih letih za boj proti brezposelnosti mladih namenil pomoč v višini osem milijard evrov. Za kritike je ta številka le kaplja v morju, spet drugi opozarjajo, da je boj proti nezaposlenosti predvsem naloga nacionalnih držav, ne pa EU-ja. Za rešitev izgubljene generacije so torej ključne reforme, ki bodo v kriznih državah uveljavile prožen trg dela in dale večji poudarek zasebnemu gospodarstvu.