Ponedeljek, 4. 4. 2016, 10.56
8 let, 8 mesecev
Lagardova Wikileaksove trditve o grožnji Grčiji ne komentira
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Do dogovora o rešitvi za Grčijo je po besedah direktorice IMF Christine Lagarde še daleč. S tem je zavrnila očitke o izvajanju pritiskov IMF na močno zadolženo državo, o katerih je poročal WikiLeaks.
Spletna stran WikiLeaks je v soboto objavila tajni dokument pogovorov predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada (IMF) iz marca letos, iz katerih je bilo mogoče razbrati, da se Atene odločno premaknejo šele, ko jim grozi bankrot.
Po navedbah predstavnikov IMF naj bi bil zato potreben "dogodek", ki bi povečal grožnjo o posledicah za Grčijo v primeru neplačila in Grke tako prisilil k ukrepanju. Za kakšen dogodek točno naj bi šlo, dokument ne razkriva.
Grčija je od IMF nemudoma zahtevala pojasnila v zvezi z navedbami WikiLeaksa, da naj bi si IMF namerno prizadeval za krizni dogodek, s katerim bi zadolženo državo prisilil v sklepne pogovore o njenih reformah.
Prva dama IMF objave tajnih podatkov ne komentira
"Po mojem mnenju smo še vedno daleč od dogovora o koherentnem programu, ki bi ga lahko predstavila izvršnemu odboru," je v javno objavljenem pismu grškemu premierju Aleksisu Ciprasu zapisala Lagardova.
V pismu prva dama IMF poudarja, da lahko denarni sklad podpre le kredibilen program reševanja, ki temelji na realističnih predpostavkah. Z njim morajo Grčijo postaviti na pot robustnega gospodarskega okrevanja, s katerim bi počasi dosegli vzdržnost javnega dolga.
Po njenem mnenju bi si morali Grki prizadevati za čim hitrejši konec pogajanj, zato je dovolila predstavnikom IMF, da se vrnejo v Atene in nadaljujejo pogajanja.
V pismu grškemu premierju je še zapisala, da organizacije vodijo pogajanja v dobri veri in ne komentirajo objave tajnih podatkov. Prav zaradi tega je svoje pismo Ciprasu objavila tudi na spletni stani IMF.
Ta teden se namreč nadaljujejo pogajanja med Atenami in predstavniki upnikov, potem ko je Grčija lani privolila v izvajanje reform v zameno za 86 milijard evrov vredno posojilo IMF, ECB in EU, s čimer se je močno zadolžena država izognila bankrotu.
