Četrtek, 27. 2. 2025, 16.47
19 minut
Kremelj izključil možnost pogajanj o zasedenih ozemljih v Ukrajini

V Kremlju trdijo, da so ta ozemlja "neločljivi del" Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na fotografiji Vladimir Putin in Dmitri Peskov.
Rusija je danes izključila možnost kakršnihkoli pogajanj o statusu enostransko priključenih petih ukrajinskih regij, od katerih štirih sicer ne nadzoruje v celoti. Rusko sklicevanje na lastno ustavo, da bi opravičili priključitev ukrajinskega ozemlja, je smešno, se je kasneje odzval tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva.
16.40 Ukrajina kritična do ruske zavrnitve pogajanj o zasedenih ozemljih
15.08 Ukrajinska vlada odobrila podpis dogovora o redkih zemljah z ZDA
14.00 Kremelj izključil možnost pogajanj o zasedenih ozemljih v Ukrajini
9.06 Zelenski povabljen na pomemben sestanek
7.05 Na frontno črto prihajajo novi severnokorejski vojaki
16.40 Ukrajina kritična do ruske zavrnitve pogajanj o zasedenih ozemljih
Rusko sklicevanje na lastno ustavo, da bi opravičili priključitev ukrajinskega ozemlja, je smešno, je danes v odzivu na izjave Kremlja, ki je izključil možnost pogajanj o statusu enostransko priključenih petih ukrajinskih regij, sporočil tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva. Dodal je, da ima Ukrajina mednarodno priznane meje.
"Ukrajina ima svoje mednarodno priznane meje," je povedal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva. Sklicevanje Rusije na lastno ustavo, da bi opravičili priključitev ukrajinskega ozemlja, ki ni mednarodno priznano, pa je označil za smešno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
S tem se je Kijev odzval na izjave tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova, ki je danes izključil možnost kakršnihkoli pogajanj o statusu enostransko priključenih petih ukrajinskih regij, od katerih štiri Moskva sicer ne nadzoruje v celoti. "Ozemlja, ki so postala subjekti Rusije in so vpisana v ustavo naše države, so njen neločljiv del," je še dodal.
Rusija si je septembra 2022 po mednarodno nepriznanih referendumih priključila ukrajinske regije Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki jih sicer ne nadzoruje v celoti. Pred tem si je leta 2014 priključila tudi polotok Krim.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem nedavno izrazil pripravljenost odstopiti Rusiji zasedeno ozemlje v njeni obmejni regiji Kursk, kamor so ukrajinske sile vdrle avgusta, v zameno za ozemlja, ki jih v Ukrajini zasedajo ruske sile. Tudi to idejo so v Kremlju zavrnili, saj so prepričani, da bodo ukrajinske enote iz Kurska pregnali.
15.08 Ukrajinska vlada odobrila podpis dogovora o redkih zemljah z ZDA
Ukrajinska vlada je odobrila podpis dogovora o redkih zemljah z ZDA, je danes sporočil ukrajinski premier Denis Šmihal. Pojasnil je, da bo z dogovorom, ki naj bi ga v petek podpisala predsednika ZDA in Ukrajine, Donald Trump in Volodimir Zelenski, ustanovljen skupni sklad, namenjen obnovi Ukrajine, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
Dogovor med ZDA in Ukrajino po navedbah Šmihala vključuje šest točk. Te med drugim navajajo, da bo sklad v skupni lasti obeh držav, da ukrajinski naravni viri ostanejo ukrajinski in da bo Ukrajina v sklad prispevala 50 odstotkov prihodkov od naravnih virov. V sklad bodo sredstva prispevale tudi ZDA, denar pa bo namenjen izključno za obnovo Ukrajine.
Kot še poroča Ukrinform, gre za okviren dogovor, ki ga bo moral ratificirati ukrajinski parlament.
Trump je v sredo napovedal, da bosta z Zelenskim v petek v Washingtonu podpisala dogovor o redkih zemljah. Prepričan je, da je dogovor pomemben za Kijev in bo hkrati omogočil, da ZDA dobijo nazaj denar in ga zaslužijo tudi v prihodnje.
Kot je v sredo opozoril Zelenski, dogovor za zdaj ne vključuje varnostih jamstev. Prepričan je, da brez njih ne bo premirja. "Rad bi našel pot v Nato ali kaj podobnega. Če ne bomo dobili varnostnih jamstev, ne bomo imeli premirja, nič ne bo delovalo," je še dodal.
Trump je sicer prepričan, da bi tovrstna jamstva morala dati Evropa. Glede morebitne poti Ukrajine v zvezo Nato pa je dejal, da lahko pozabijo na to.
14.00 Kremelj izključil možnost pogajanj o zasedenih ozemljih v Ukrajini
Rusija si je septembra 2022 po mednarodno nepriznanih referendumih priključila ukrajinske regije Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki jih sicer ne nadzoruje v celoti. Pred tem si je leta 2014 priključila polotok Krim.
V Kremlju so danes izključili možnost pogajanj o statusu teh ozemelj. "Ozemlja, ki so postala subjekti Rusije in so vpisana v ustavo naše države, so njen neločljiv del," je sporočil tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Po njegovih besedah se o teh teritorijih ni mogoče pogajati.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nedavno izrazil pripravljenost odstopiti Rusiji zasedeno ozemlje v njeni obmejni regiji Kursk, kamor so ukrajinske sile vdrle avgusta, v zameno za ozemlja, ki jih v Ukrajini zasedajo ruske sile.
Tudi to idejo so v Kremlju zavrnili, saj so prepričani, da bodo ukrajinske enote iz Kurska pregnali.
9.06 Zelenski povabljen na pomemben sestanek
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je voditeljem članic EU danes poslal vabilo na posebno zasedanje, ki bo potekalo prihodnji četrtek v Bruslju, nanj pa je povabil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Glavna tema srečanja bodo razmere v Ukrajini in evropska obramba.
"V zvezi z evropsko obrambo je moj cilj nadaljevati naše neformalno srečanje 3. februarja, da bi sprejeli prve kratkoročne odločitve, da bi Evropa postala bolj suverena, sposobna in bolje opremljena za spopadanje s trenutnimi in prihodnjimi izzivi za njeno varnost," je v vabilu zapisal Costa.
Glede Ukrajine pa je omenil nov zagon, ki naj bi pripeljal do celovitega, pravičnega in trajnega miru. "Zato je pomembno, da si izmenjamo mnenja o tem, kako še naprej podpirati Ukrajino, in o načelih, ki jih je treba spoštovati v prihodnje," je dodal predsednik Evropskega sveta.
Zatrdil je, da so tako Evropska unija kot njene članice pripravljene na to, da prevzamejo več odgovornosti na področju evropske varnosti. V tej luči je menil, da mora biti Evropa pripravljena zagotoviti varnostna jamstva za Ukrajino, da bi zagotovila tudi trajen mir.
Srečanje v Bruslju bodo po napovedih Coste kmalu po poldnevu začeli z izmenjavo mnenj s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, nadaljevali s kosilom, kjer se jim bo pridružil Zelenski, nato pa bosta potekali ločeni razpravi o evropski varnosti in o Ukrajini.
Evropski voditelji imajo v teh dneh na programu številna dvostranska in večstranska srečanja, potem ko jih je predsednik ZDA Donald Trump presenetil z začetkom dvostranskih pogajanj z Rusijo. Ameriški in ruski diplomati naj bi se ravno danes znova sestali v Istanbulu in se pogovarjali tako o dvostranskih odnosih med državama kot o koncu vojne v Ukrajini. Na pogovore doslej niso vabili niti Ukrajine niti EU.
Zelenski bo medtem v petek odpotoval v Washington, kjer naj bi podpisal sporazum z ZDA o dostopu do ukrajinskih redkih zemelj.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je v sredo na videokonferenci svoje evropske kolege seznanil z vsebino svojih ponedeljkovih pogovorov s Trumpom, pri katerem se danes mudi britanski premier Keir Starmer. Ta bo v nedeljo nato v Londonu gostil več voditeljev evropskih držav, tema pogovorov pa naj bi bila tudi v tem primeru zlasti evropska obramba.
7.05 Na frontno črto prihajajo novi severnokorejski vojaki
Severna Koreja je v rusko obmejno regijo Kursk, ki jo deloma zasedajo ukrajinske sile, napotila dodatne vojake, je v četrtek sporočila južnokorejska obveščevalna agencija (NIS). Točno število poslanih vojakov še ocenjujejo, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Po približno enomesečnem zatišju so bile severnokorejske enote od prvega tedna februarja ponovno nameščene na frontno črto v regiji Kursk," je po navedbah južnokorejske tiskovne agencije Yonhap sporočila NIS.
Po besedah njenega neimenovanega predstavnika točno število poslanih vojakov še ocenjujejo.
V začetku meseca je NIS sporočila, da severnokorejski vojaki – teh naj bi bilo več kot deset tisoč – od sredine januarja najverjetneje ne sodelujejo več v spopadih v Kursku. O njihovem umiku iz regije je pred tem poročala tudi ukrajinska vojska, ki je v regijo vdrla avgusta lani.
V spopadih je po oceni NIS doslej življenje izgubilo okoli 300 severnokorejskih vojakov. Približno 2.700 je bilo ranjenih.
Rusija in Severna Koreja, ki sta obe tarči zahodnih sankcij, sta od začetka ruske invazije na Ukrajino poglobili vezi. V začetku lanskega leta sta podpisali pakt o medsebojni obrambi, junija pa pogodbo o strateškem partnerstvu, ki med drugim določa medsebojno vojaško pomoč in sodelovanje zaradi sankcij.