Klet z 200 tisoč darili za tovariša Tita

Depo Muzeja zgodovine Jugoslavije hrani neprecenljiv zaklad: darila, ki jih je Josip Broz - Tito dobil v 35 letih predsednikovanja. Od proteze, ki jo je predsedniku podarila Zveza jugoslovanskih zobotehnikov, do kamna z Lune, ki je bil dar ameriškega predsednika Richarda Nixona. Večine daril ni nikoli uporabljal.

Prav tako večine daril javnost ni nikoli videla. Predlani so sicer organizirali razstavo Titovih daril, a razstavljenih je bilo le sedemdeset najvrednejših, predvsem državniških daril.

Redek afganistanski Buda in dragulji Prvo tako darilo je Tito dobil od grškega kralja Pavla I., ki mu je podaril dve zlati skledi, repliki skled iz 15. stoletja pred našim štetje. Še večji zaklad mu je podaril Mohamed Zahir, afganistanski kralj. Glava Bude iz četrtega stoletja pred našim štetjem ima še zapisano inventarno številko narodnega muzeja v Kabulu. Glava je dandanes svetovna redkost, saj so talibani med plenjenjem muzeja uničili večino podob.

Darilo iz narodnega muzeja pa je Titu podaril tudi kamboški princ Norodom Sihanuk, in sicer relief nebeške plesalke iz Angkora, nekdanje prestolnice Kmerov.

Drugi so se zanašali na zlato in dragulje. Jordanski kralj Husein je podaril zlatega vojaka na kameli, okrašenega z diamanti. Maroški kralj Hasan II. je v sloviti pariški draguljarni Marchak naročil izdelavo unikatne cigaretnice iz zlata s 35 briljanti in 16 safirji. Tudi etiopski car Haile Selassi je leta 1968 podaril zlati pladenj in kozarec.

Sporočilo s štafetne palice: V vasi še nimamo elektrike Depoji muzeja so za javnost zaprti. Za zaklade, ki se skrivajo tam, vedo le kustosi. Na policah z darili je po navedbah novinarjev Jutarnjeg lista vse od igle do kač in zobozdravniškega stola. Tam so shranjene tudi vse štafetne palice.

"Zanimivo bi bilo raziskati sporočila na štafetnih palicah," je dejala kustosinja muzeja Veselinka Kastratović. "Večine sporočil Tito seveda ni nikoli prebral, a so odsev stanja v državi v letih njegove vladavine. V sporočilih so ljudje zapisali tudi, na primer, da v njihovi vasi še ni elektrike, da so jim obljubili asfaltirano cesto, a je niso zgradili, in podobne tegobe, misleč, da jih bo Tito rešil."

Poleg štafetnih palic je še na tisoče vaz in krožnikov s podobo Tita ter iz časa pred informbirojem tudi s Stalinom. Pa maket vsega od avtomobilov do lokomotive. Med bolj nenavadna darila spada tudi kamen z Meseca, ki ga je Titu podaril Richard Nixon. V resnici ne gre za kamen, temveč le štiri majhna zrnca v plastični repliki Lunine površine.

"Na plaži in v fotolaboratoriju predsednika ne smete motiti" Presenetljivo je tudi, da so nekatera darila, čeprav so protokolarna, precej osebna. Ko je leta 1976 Beograd obiskal tedanji japonski princ, danes cesar Akihito, je Titu v dar prinesel fotoaparat Nikon F2 Photomic. Očitno je vedel, da Tito obožuje fotografijo.

O tem, kako obseden je bil s fotografiranjem, pričajo tudi zapisi, ki jih med dokumenti hranijo v depojih. Na primer Način dela predsednika republike obširno opisuje delo in naloge Titovega osebnega tajnika, kako se mora vesti, kdaj predsednika ne sme motiti in podobno. Edini kraj, kjer Tita nikoli niso smeli motiti z obvestilom o pomembni državni depeši, je bil predsednikov fotolaboratorij. Natančno je pisalo takole: "Na plaži, med sončenjem in v fotolaboratoriju tajnik ne sme motiti predsednika republike."

K temu je bil pozneje dodan čas, ko je Tito gledal filme, kar je bilo vsak večer. Skupaj si je v letih od 1949 do 1980 ogledal 8.801 film, od vesternov do risank. Film je gledal celo na dan svoje poroke, 15. aprila 1952, in sicer dokumentarec Dan v življenju Laponca.

Digitalizirane fotografije na medmrežju Največji zaklad pa so verjetno fotografije. V depoju jih je 123 tisoč, zložene so v škatle ali albume. Nekaj jih je posnel Tito sam, nekaj njegovi osebni fotografi. V posebnih škatlah so še negativi, ki jih je celo več kot fotografij. Vse te fotografije prikazujejo Titovo zasebno življenje. Arhiv fotografij digitalizirajo, tako da jih je na tisoče že na ogled na strani www.foto.mij.rs.

Predmeti iz depoja Muzeja zgodovine Jugoslavije so razstavljeni na različnih razstavah. Nekaj daril in fotografij je, na primer, zdaj postavljenih na razstavi Tito osebno v Hiši cvetja.

Samo mimogrede: Muzej zgodovine Jugoslavije je po poročanju Radia svobodna Evropa med najbolj obiskanimi turističnimi atrakcijami v Beogradu, med gosti iz tujine pa je največ Slovencev.