Kdor pride po morju, ne dobi azila

Avstralija, dežela priseljencev, ima trenutno enega najstrožjih režimov, kar zadeva ilegalne migrante. Je edina država na svetu, kjer so vsi prosilci za azil zaprti v azilnih centrih, dokler ne rešijo njihovega statusa. Rekorder med njimi je bil v takem centru 770 dni. Avstralija je edina država na svetu, ki pribežnikov v čolnih dobesedno ne spusti na svoja tla, saj jih ali potisnejo nazaj na odprto morje ali pa zaprejo v centre zunaj ozemlja Avstralije, na Papui Novi Gvineji, Božičnem otoku in otoku Nauru.

Premier proti ilegalnim beguncem v čolnih Vprašanje ljudi v čolnih je že več kot desetletje tudi glavna tema političnih bojev med vodilnima avstralskima strankama. Trenutni avstralski premier Tony Abbot je volitve dobil prav z zagovarjanjem stroge politike do ilegalnih azilantov. Še kot vodja opozicije je začel pravo križarsko vojno proti ilegalnim pribežnikom v čolnih. Ko je prišel na oblast, je njegova vlada ponosno oznanila, da v pol leta na avstralski obali ni pristal noben čoln tihotapcev ljudi.

Pri tem so pozabili omeniti, da so to dosegli s skoraj vojaško operacijo, v kateri vse ladje s pribežniki potisnejo nazaj proti Indoneziji, od koder navadno prihajajo. Tako so na primer 157 Tamilcev iz Šrilanke zadrževali na ladji ob obali Božičnega otoka, begunce pa so na palubo spustili le za tri ure na dan. Vlada je tedaj zanikala informacije o tem, češ da je ta vojaška operacija povezana z varovanjem suverenosti. Izkazalo se je, da so nazadnje vse begunce sredi oceana predali šrilanški vojaški ladji, ne glede na to, da so se mnogi v Šrilanki bali za svoja življenja.

Mjanmaru in Šrilanki podarili patruljne čolne Primer teh beguncev je končal na avstralskem višjem sodišču. Njihovi odvetniki trdijo, da jim Avstralija ni omogočila procesa vloge za azil. Na ladji so nekaj deset beguncev na hitro povprašali po njihovih razlogih za azil in vse tudi kar tam zavrnili. Tak način "zasliševanja" o razlogih za azil je obsodil tudi Visoki komisariat Združenih narodov za begunce.

Vlada Tonyja Abbota trdi, da je rešila težavo ljudi s čolnov. Tudi tako, da so Šrilanki podarili dva patruljna čolna, s katerima bi nadzorovala obalo svoje države in lovila potencialne čolne z begunci. Pri tem se ne ozirajo na pozive organizacij za človekove pravice, da Šrilanka še zdaleč ni varna država. Avstralski premier je dejal, da Šrilanka sicer "ni idealna, a je vsaj mirna". Avstralija je darovala čolne tudi Mjanmaru, da bi nadziral svojo obalo. V zadnjih letih se je namreč povečalo število beguncev, ki so pripadniki etnične manjšine Rohingja iz Mjanmara.

Rešenim po brodolomu niso dovolili izkrcanja na obali V Avstraliji so bili trije večji valovi migrantov v čolnih. Prvi je bil v drugi polovici 70. let, ko so v čolnih prihajali begunci iz Vietnama. V 90. letih so bili najštevilčnejši begunci iz Indonezije, po letu 1999 pa se je povečalo število beguncev iz Somalije, Afganistana, Irana in Iraka. Tedaj so zaznali tudi povečano dejavnost tihotapcev ljudi. Med letoma 1999 in 2001 je v Avstralijo po morju prispelo skoraj 12 tisoč azilantov. Tedanji avstralski premier je skušal val pribežnikov zajeziti z izdajanjem zgolj začasnih azilnih vizumov, a ta sistem ni deloval.

Vrhunec begunske krize je bil leta 2001, ko je norveški tanker rešil 438 ljudi iz potapljajoče se ladje. Večinoma so bili to begunci iz Afganistana in Indonezije, a avstralska vlada ni dopustila, da bi jih izkrcali na obali Božičnega otoka, sicer dela Avstralije, češ da je to zdaj stvar Norveške in Indonezije. Nastal je diplomatski spor med državami, ki se je končal tako, da je avstralska vojska zasedla ladjo in begunce izkrcala na Novi Zelandiji, kjer naj bi počakali na rešitev zahtev za azil.

Projekt Pacifiška rešitev Avstralije je tedaj začela projekt Pacifiška rešitev, po katerem begunci, ki pristanejo na Božičnem otoku, nimajo pravice do azila v Avstraliji. Vsi, ki pridejo do avstralskih voda brez vizumov, morajo na rešitev statusa čakati v katerem od off-shore zbirnih centrov, na Papui Novi Gvineji ali Nauru. Strogi režim so nekoliko omilili v času vlade laburistov. Tedanji premier Kevin Rudd je leta 2007 prekinil Pacifiško rešitev in zaprl azilne centre na otokih.

Toda leta 2012 so ponovno začeli izvajati program Pacifiška rešitev in še zaostrili nadzor na morju. Prav tako so dosegli, da prosilci za azil, ki jih ujemajo na morju in preusmerijo v zbirne centre na Papui Novi Gvineji, za azil zaprosijo tam, ne v Avstraliji. Kdor dobi azil na Papui Novi Gvineji, zanj ne more več zaprositi v Avstraliji.

Podoben dogovor so dosegli tudi s Kambodžo – v zameno za milijone dolarjev pomoči lahko Avstralci prestrežene ladje z begunci preusmerijo v Kambodžo. Ponovno so tudi uvedli začasne azilne vizume, ki dovoljujejo od tri- do petletno bivanje in delo v državi, ne prinašajo pa trajne rešitve statusa.

Čeprav avstralska vlada trdi, da so s tem zajezili naval ljudi v čolnih, ni tako. V letih 2012 in 2013 je v Avstralijo ilegalno po morju prišlo 18 tisoč ljudi. Lani so po podatkih Združenih narodov Avstralci na morju prestregli skoraj 500 beguncev in jih vrnili v države, v katerih so začeli potovanje po morju. V vsaj dveh primerih so bili begunci v čolnih tam kaznovani zaradi ilegalnega prestopa meje države.

Od leta 2009 je na morju pred Avstralijo v čolnih umrlo več kot 600 beguncev.