Kako so si nezveste žene in vesele vdove izmislile vampirje

Vampirski grof Drakula je že več kot stoletje del popularne kulture in sodobne mitologije. V slovenskih kinematografih pravkar predvajajo film Drakula: Skrita zgodba (Dracula: Untold), enega od številnih filmov o Drakuli, ki so bili posneti po letu 1922, ko je na velika platna prišel nemški film Nosferatu.

Aristokratski vampirji Lik transilvanskega vampirskega grofa Drakule temelji na knjižnem antijunaku anglo-irskega pisatelja Brama Stokerja, ki je leta 1897 izdal roman Drakula (izvirno: Dracula).

Pred tem je bil dolga desetletja v popularni kulturi 19. stoletja glavni vampir lord Ruthven, skrivnostni (škotski?) plemič. Lord Ruthven je izmišljeni negativec, antijunak v kratki zgodbi The Vampyre (Vampir), ki jo je leta 1819 napisal Anglež italijanskih korenin John William Polidori. Pesmi o vampirjih Še pred tem so vampirji omenjeni v pesmih nekaterih nemških pesnikov. Leta 1748 je pesnik Heinrich Avgust Ossenfelder napisal pesem Der Vampir (sl. Vampir), leta 1774 je bila objavljena pesem Lenora, ki jo je leto prej napisal Gottfried Bürger, leta 1797 ali 1798 pa je slavni Johann Wolfgang Goethe napisal pesem o (nekrvosesi) vampirki Die Braut von Corinth (sl. Korintska nevesta).

Toda prva dokumentirana omemba vampirja je zapisana v Slavi vojvodine Kranjske (nem. izvirnik: Die Ehre dess Hertzogthums Crain), ki jo je leta 1689 objavil Valvasor (1641–1693) v 15 zvezkih. V tej knjigi, natisnjeni v Nürnbergu, Valvasor omenja tudi istrske strigone oziroma štrigone. Beseda strigon je istrska oznaka za vampirska bitja, (neumrljive) krvosese. Istrski vampirji – strigoni Kot je zapisal kranjski plemič, so podeželani in kmetje v Istri verjeli v čarovnice in čarodeje, ki otrokom pijejo kri – to so bili strigoni (sorodni oznaki strigon je tudi romunska beseda za vampirje strigoi, op. p.). Strigoni ponoči vstajajo iz grobov in ustrahujejo vaščane. Istrani so pred stoletji še verjeli, da se strigoni ponoči priplazijo k ženskam in spijo z njimi, pri tem pa ne spregovorijo besede. Torej nekako s čudežno močjo prisilijo žensko v spolni odnos.

Legenda o prvem vampirju Juretu Grandi Baron Valvasor pa je bil seveda racionalno razmišljajoč znanstvenik, ki ni verjel v ljudske vraže. Po njegovem mnenju so k poročenim ženskam in vdovam, še posebej, če so te mlade in lepe, hodili spat ljudje iz mesa in krvi. In da so si ženske spolne odnose s strigoni v resnici izmislile, da bi prekrile svoje nezvestobo.

Eden od takšnih vampirskih strigonov je bil Giure Grando oziroma Jure Grando iz Kringe pri Pazinu, ki je umrl leta 1656. Kot so Valvasorju pripovedovali domačini, je Grando po svoji smrti začel ustrahovati vaščane.

Vaščani s križem in glogovim kolom proti strigonu Vaški duhovnik, ki je pokopal Grando, je ugotovil, da je v hiši, po katerih vratih je strigon Grando trkal opolnoči, v naslednjih dnevih nekdo umrl. Po pripovedovanju Grandove vdove je ta prihajal k njej in jo brez besed prisilil v spolni odnos. Vaščani so se odločili, da končajo Grandovo ustrahovanje, zato so se ponoči odpravili na pokopališče k njegovemu grobu, oboroženi s križem, ki naj bi jih varoval pred strigonom. Ko so odprli grob, naj bi bilo Grandovo truplo, čeprav je umrl pred 16 leti, popolnoma ohranjeno, na obrazu je imel nasmešek.

Obglavljanje Grandovega trupla Najprej so hoteli vaščani strigona uničiti z glogovim kolom, ki bi ga zabili v njegovo srce, a kol ni mogel prodreti skozi meso. Zato se vzeli žago in obglavili Grandovo truplo. Po tem je bil v vasi mir. Takšna je bila vsaj zgodba vaščanov, ki pa jim Valvasor ni preveč verjel.

Kranjski plemič je bil tudi prepričan, da beseda strigon izvira iz latinske besede strix - tj. sova velika uharica. To nočno bitje naj bi napadalo otroke in pilo njihovo kri. Podobna nočna bitja so tudi netopirji, ki so v sodobni vampirski mitologiji povezani z vampirji.

Balkan in vampirji Valvasor je v Slavi tudi omenjal, da Uskoki in Vlahi, ki so pred Turki z Balkana prebežali na Kranjsko, mrtvecem položijo na oprsje zemljo in na obraz zelo velik kamen, da ne bi vstajali iz grobov. Tudi v delu Istre, kjer je nastala legenda o Juretu Grandi, so živeli Vlahi, t. i. Morovlahi (Morlaki), ki so se tja priselili z Balkana.

Prepričanje o strigonih oziroma vampirjih je bilo torej razširjeno predvsem na Balkanu, zlasti je bilo močno v krajih, kjer je živelo pravoslavno prebivalstvo (pravoslavci so bili prepričani, da duša pokojnega ne more oditi, dokler se meso ne razkroji - nerazpadlo truplo je bilo zanje znak povampirjenja).

Vampirske epidemije v Srbiji Na Zahodu so se zgodbe o vampirjih in izraz vampir razširili v prvi polovici 18. stoletja. Leta 1714–1718 je namreč divjala vojna med Habsburškim cesarstvom in Benečani na eni strani ter Turki oziroma Otomanskim cesarstvom na drugi strani. Poraženi Turki so julija 1718 z mirom v Požarevcu oblast nad severno Srbijo prepustili Avstriji.

Ko so na to območje prišli avstrijski uradniki, so ti poročali o t. i. vampirskih epidemijah, ki so tam divjale med letoma 1718 in 1732 (leta 1739 so Avstrijci po vojaškem porazu to ozemlje vrnili Turkom). Prebivalci teh globoko vraževernih krajev so namreč pogosto odpirali grobove iz zažigali trupla, češ da so ti postali vampirji.

Srbski vampir Petar Blagojević Leta 1724/25 je tako v srbsko vas Kiseljevo, kjer naj bi divjala vampirska epidemija, prišel avstrijski uradnik s priimkom Frombald. Ta je napisal poročilo o vampirju Petru Blagojeviću, ki naj bi po smrti ustrahoval vaščane in jih moril. Razjarjeni vaščani so zato odprli njegov grob. Tu so našli nerazpadlo truplo, na obrazu naj bi imel kri svojih žrtev, rasli naj bi mu nohti. Vaščani so Blagojevićevo truplo nasadili na kol, nato pa sežgali.

Zgodbe o vampirjih se razširijo po svetu Frombaldovo poročilo o tem dogodku je bilo javno objavljeno 21. julija 1725 in s tem so se v nemško govoreči prostor, nato pa tudi v druge dežele na zahodu stare celine, razširile zgodbe o vampirjih. V Nemčiji so, kot smo omenili zgoraj, začele v tem času nastajati pesmi o vampirjih.

Razširila se je tudi sama beseda vampir (Srbi so prepričani, da je beseda vampir poleg besede paprika edina srbska beseda, ki se je razširila v vse svetovne jezike). Beseda vampir ni izključno srbska beseda, saj jo poleg Srbov poznajo tudi drugi južnoslovanski narodi, v podobnih različicah (upir, wapierz …) pa najdemo to besedo tudi v zahodno- in vzhodnoslovanskih jezikih.