Kako so neoliberalci zgradili socialno državo

V Nemčiji mediji še vedno premlevajo vzroke za izpad liberalne FDP iz parlamenta. Kot piše Frankfurter Allgemeine Zeitung, so volitve v bundestag pokazale, da Nemci nasprotujejo levičarskim zamislim o prerazdeljevanju premoženja prek visokih davkov, a da so hkrati še manj navdušeni nad FDP, ki jo številni Nemci dojemajo kot neoliberalno stranko.

So neoliberalci ljudje brez srca? Prav beseda neoliberalizem oziroma neoliberalci je v zadnjih letih postala zmerljivka, s katero levo usmerjeni politiki in mediji označujejo vse od varčevalne politike, prodaje državnih podjetij do reform na trgu dela. Zagovorniki neoliberalizma naj bi bili brez socialnega čuta oziroma kar ljudje brez srca.

Paradoks pa je, da je v resnici neoliberalizem oziroma klasični neoliberalizem, kot ga je v intervjuju za Der Spiegel označil starosta nemške FDP Hans-Dietrich Genscher, nastal v tridesetih letih prejšnjega stoletja kot nekakšno nasprotje klasičnemu liberalizmu in njegovemu zagovarjanju "laissez-faire" gospodarske politike, tj. nevmešavanju države v gospodarstvo.

Nemški neoliberalizem = nemški gospodarski čudež Nemški neoliberalci iz freiburške ekonomske šole, ti so tudi skovali izraz neoliberalizem, so tako po drugi svetovni vojni utemeljili nemški model socialno tržnega gospodarstva in imeli pomembne zasluge za nemški gospodarski čudež. V bistvu so s tem zgradili tudi povojno nemško socialno državo.

Za razliko od klasičnih oziroma starih liberalcev (paleoliberalcev) so bili nemški neoliberalci oziroma novi liberalci nasprotniki tržnega radikalizma. Zagovarjali so svobodni trg, toda tudi poudarjali pomen države, ki postavlja in zagotavlja pravne okvire, ki omogočajo gospodarsko uspešnost.

Južnoameriški navdušenci nad socialno tržnim gospodarstvom Nemški neoliberalizem je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja navdušil skupino čilskih ekonomistov, ki so želeli v svojo državo prenesti model socialnega tržnega gospodarstva oziroma neoliberalizem (špan. neoliberalismo).

Pa vojaškem državnem udaru leta 1973, ki je zrušil socialističnega čilskega predsednika Salvadorja Allendeja, ki je to južnoameriško državo pripeljal v bankrot, je diktator Augusto Pinochet za svojega ekonomskega svetovalca vzel ameriškega ekonomista Miltona Friedmana.

Zaradi Pinocheta pride neoliberalizem na slab glas Ta je skupaj s t. i. chicaškimi fanti (ang. Chicago Boys), čilskimi mladimi ekonomisti, njegovimi študenti na chicaški ekonomski fakulteti, v Čilu vzpostavil protržni gospodarski sistem. Protržne reforme v osovraženi vojaški diktaturi je levica v Latinski Ameriki označevala kot neoliberalizem.

Izraz neoliberalizem je tako vse bolj dobival slabšalni pomen, najprej v Latinski Ameriki, nato pa tudi drugod. Če so prej z neoliberalci, predvsem v petdesetih letih, označevali zagovornike socialno tržnega gospodarstva, so zdaj s to besedo označevali dejanske ali le namišljene zagovornike tržnega radikalizma. Nalepko neoliberalca sta tako dobila tudi Friedman in vplivni avstrijski ekonomist Friedrich August von Hayek.

"Koalicija novega socialnega hladu" Oznako neoliberalci so v začetku osemdesetih prilepili tudi FDP. Ta stranka je leta 1982, potem ko je Nemčija zdrsnila v najhujšo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni, pretrgala koalicijo s socialdemokratsko SPD in sklenila koalicijo s krščanskimi demokrati, ki jih je vodil Helmut Kohl.

Socialdemokrati so to novo koalicijo označili kot koalicijo "novega socialnega hladu", ki ji ni mar za socialno pravičnost, hkrati pa so stranki FDP prilepili oznako neoliberalci oziroma tržni radikalci. V resnici pa Kohlova krščansko-liberalna vladavina, čeprav je obljubljala več trga in manj države, dejansko sploh ni izvajala razgradnje socialne države, ampak jo je še krepila.

Gerhard Schröder "protisocialni" neoliberalec, Angela Merkel prikrita socialdemokratka Prve ostre reze v nemško socialno državo je tako izvedel šele socialdemokratski kancler Gerhard Schröder, ki je v skladu z reformno Agendo 2010 v začetku tisočletja krčil socialno državo in zahteval od posameznika, da prevzame skrb zase, ne pa da vse prelaga na državo.

Zaradi tega so ga v lastnem strankinem podmladku ogorčeno označili kot "tovariša kapitalistov", levo krilo SPD pa se je celo odcepilo od stranke ter se pozneje združilo z nekdanjimi vzhodnonemškimi komunisti v Levo stranko.

Številni pa prav v teh Schröderjevih "neoliberalnih" reformah vidijo razlog, da je Nemčija pripravljena pričakala svetovno finančno-gospodarsko krizo leta 2008. Nasprotno pa zdaj mnogi za zdajšnjo kanclerko Angelo Merkel pravijo, da je v resnici "skrivna nadšefica socialdemokratov", saj v času svoje vladavine v Nemčiji ni izvajala nobenega krčenja socialne države.