Sreda, 9. 10. 2013, 16.17
8 let, 10 mesecev
Kako so neoliberalci zgradili socialno državo

V Nemčiji mediji še vedno premlevajo vzroke za izpad liberalne FDP iz parlamenta. Kot piše Frankfurter Allgemeine Zeitung, so volitve v bundestag pokazale, da Nemci nasprotujejo levičarskim zamislim o prerazdeljevanju premoženja prek visokih davkov, a da so hkrati še manj navdušeni nad FDP, ki jo številni Nemci dojemajo kot neoliberalno stranko.
Paradoks pa je, da je v resnici neoliberalizem oziroma klasični neoliberalizem, kot ga je v intervjuju za Der Spiegel označil starosta nemške FDP Hans-Dietrich Genscher, nastal v tridesetih letih prejšnjega stoletja kot nekakšno nasprotje klasičnemu liberalizmu in njegovemu zagovarjanju "laissez-faire" gospodarske politike, tj. nevmešavanju države v gospodarstvo.
Za razliko od klasičnih oziroma starih liberalcev (paleoliberalcev) so bili nemški neoliberalci oziroma novi liberalci nasprotniki tržnega radikalizma. Zagovarjali so svobodni trg, toda tudi poudarjali pomen države, ki postavlja in zagotavlja pravne okvire, ki omogočajo gospodarsko uspešnost.
Pa vojaškem državnem udaru leta 1973, ki je zrušil socialističnega čilskega predsednika Salvadorja Allendeja, ki je to južnoameriško državo pripeljal v bankrot, je diktator Augusto Pinochet za svojega ekonomskega svetovalca vzel ameriškega ekonomista Miltona Friedmana.
Izraz neoliberalizem je tako vse bolj dobival slabšalni pomen, najprej v Latinski Ameriki, nato pa tudi drugod. Če so prej z neoliberalci, predvsem v petdesetih letih, označevali zagovornike socialno tržnega gospodarstva, so zdaj s to besedo označevali dejanske ali le namišljene zagovornike tržnega radikalizma. Nalepko neoliberalca sta tako dobila tudi Friedman in vplivni avstrijski ekonomist Friedrich August von Hayek.
Socialdemokrati so to novo koalicijo označili kot koalicijo "novega socialnega hladu", ki ji ni mar za socialno pravičnost, hkrati pa so stranki FDP prilepili oznako neoliberalci oziroma tržni radikalci. V resnici pa Kohlova krščansko-liberalna vladavina, čeprav je obljubljala več trga in manj države, dejansko sploh ni izvajala razgradnje socialne države, ampak jo je še krepila.
Zaradi tega so ga v lastnem strankinem podmladku ogorčeno označili kot "tovariša kapitalistov", levo krilo SPD pa se je celo odcepilo od stranke ter se pozneje združilo z nekdanjimi vzhodnonemškimi komunisti v Levo stranko.
Številni pa prav v teh Schröderjevih "neoliberalnih" reformah vidijo razlog, da je Nemčija pripravljena pričakala svetovno finančno-gospodarsko krizo leta 2008. Nasprotno pa zdaj mnogi za zdajšnjo kanclerko Angelo Merkel pravijo, da je v resnici "skrivna nadšefica socialdemokratov", saj v času svoje vladavine v Nemčiji ni izvajala nobenega krčenja socialne države.