Kako Poljaki in Romuni premagujejo Britance

Evropsko komisijo sestavlja 28 komisarjev in komisark, po en iz vsake države članice Evropske unije. A da v bruseljskem kolesju vse deluje, kot je treba, skrbi množica uradnikov in drugih uslužbencev.

Evropska komisija zaposluje 23.600 uslužbencev Skupaj je v komisiji zaposlenih 23.681 uslužbencev, od tega nekaj več kot 13.500 upravnih uslužbencev, ki imajo ključno vlogo v zakonodajnih in proračunskih postopkih Evropske unije.

Deset tisoč je strokovno-tehničnih uslužbencev, ki skrbijo za proračunske, finančne, kadrovske in računalniške zadeve. Za učinkovito delovanje administrativnih zadev pa skrbi 170 tajnikov in referentov.

En odstotek Slovencev, največ Belgijcev Za vse te položaje lahko kandidirajo državljani katerekoli izmed 28 članic Evropske unije. Med uslužbenci Evropske komisije tako najdemo 231 slovenskih državljanov, med njimi je večina upravnih uslužbencev (327) in le pet tajnikov in referentov.

Slovenski uslužbenci skupaj predstavljajo zgolj odstotek vseh zaposlenih v komisiji, kar sicer ni najmanj; najmanj uslužbencev prihaja s Cipra, zgolj 0,4 odstotka.

V Evropski komisiji je daleč največ domačinov. Belgijci zasedajo 17,6 odstotka vseh delovnih mest v Evropski komisiji oziroma 4.170, od tega sta dve tretjini strokovno-tehničnih uslužbencev.

Iz tujine v Bruselj najbolj drvijo Italijani, ki predstavljajo dobro desetino uslužbencev komisije. Sicer velik del uslužbencev prihaja tudi iz Francije (9,6 odstotka), Nemčije (8,3 odstotka) in Španije (7,1 odstotka).

Bodo Poljaki in Romuni izrinili Francoze in Britance? Belgijci in Italijani že dolgo prevladujejo, kljub temu pa se delež delovnih mest, ki jih zasedajo, v zadnjih letih krepko zmanjšuje. Belgijci so predstavljali tudi že četrtino vseh zaposlenih v komisiji, število Italijanov pa se je od osemdesetih let skrčilo za 25 odstotkov, piše časnik The Economist.

Pada tudi delež Francozov in Britancev. Zadnji imajo težave predvsem zaradi neznanja tujih jezikov, saj za delo v najvišjih institucijah Evropske unije znanje angleščine ni dovolj, temveč sta pomembni tudi francoščina in nemščina.

Čeprav se njihov delež zmanjšuje, Nemci, Britanci in Francozi še vedno zasedajo večji del najvišjih položajev, navaja časnik, medtem ko se za vse več nižjih položajev, kot so nižja pripravniška mesta, preriva vse več Poljakov in Romunov, ki zdaj celo zasedajo večino teh delovnih mest.

Glede na podatke časnika Poljaki zasedajo enajst odstotkov nižjih pripravniških mest, Romuni 8,5, Nemci in Italijani osem, Belgijci in Francozi sedem, Britanci pa zgolj tri.