SiolNET. Novice Svet
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako lahko slovenski raziskovalci v tujini koristijo domovini

1

termometer

Zelo pomembno je, da raziskovalci odhajamo v tujino, tam nabiramo znanja in izkušnje ter s tem Slovenijo odpiramo svetu, je prepričana strokovnjakinja za strojno učenje Marinka Žitnik.

Marinka Žitnik je ena redkih Slovenk, ki si je drznila vstopiti v svet umetne inteligence. Je namreč ena izmed zgolj šestih žensk med 46 moškimi na doktorskem študiju na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI). Da njene ambicije ne poznajo meja, dokazuje to, da je šla po znanje in izkušnje tudi v tujino.

Računalniška strokovnjakinja med biologi Zadnjih osem mesecev je Marinka preživela v Houstonu v ZDA, kjer je v največjem medicinskem centru na svetu, na Baylor College of Medicine (medicinska fakulteta), opravila del raziskovalnega dela za svojo doktorsko disertacijo s področja bioinformatike. Tja jo je pripeljal njen mentor, profesor dr. Blaž Zupan, ki s to ustanovo sodeluje že dolga leta.

Marinka je v medicinskem centru sodelovala z raziskovalci s področja molekularne biologije in genetike, s katerimi delajo pri projektu, kako s pomočjo strojnega učenja združiti ogromno množico podatkov o genih in genskih funkcijah, jih identificirati in razvrstiti glede na pomembnost ter ugotoviti, kakšna je njihova vloga v določenem procesu, na primer pri razvoju bolezni.

"S pomočjo množic podatkov ustvarjamo čim bolj natančne napovedi, kar pomeni, da biologom ni treba delati eksperimentov na vseh nekaj deset tisoč genih, ki jih neki organizem ima, ampak se lahko osredotočijo na manjši segment, na primer na nekaj deset genov. S tem se prihrani veliko časa in denarja," o pomenu svojega dela razlaga Marinka.

Osebna priložnost, ki koristi tudi državi Raziskave za svojo doktorsko disertacijo Marinka sicer opravlja v ljubljanskem laboratoriju za bioinformatiko. Po njenih besedah tega ni mogoče primerjati z največjim medicinskim centrom na svetu, vseeno pa meni, da je tudi v Ljubljani dovolj priložnosti za raziskave, sploh ker je veliko sodelovanja z drugimi univerzami.

Ker je Slovenija majhna in si težko privošči velike raziskovalne centre, Marinka meni, da je zelo pomembno, da se odpira tujini ter se povezuje z raziskovalci in ustanovami po svetu. To je z uporabo sodobne informacijske tehnologije dokaj preprosto. "Delati v Sloveniji ni ovira, res pa včasih to zahteva nekoliko večjo angažiranost posameznika za sodelovanje s tujino."

Prav to angažiranost je izkazala tudi sama. "Takšne priložnosti so super, ne samo z vidika pridobivanja novih znanj in veščin, ampak tudi z vidika spoznavanja novih ljudi in navezovanja stikov. Vsekakor je to priložnost, da znanje prenesem v laboratorij v Ljubljani na preostale, mlajše sodelavce. Takšna izkušnja iz tujine je priložnost, da se Slovenija odpre svetu in s povezuje z njim."

In o čem bo Marinka razlagala sodelavcem v Ljubljani? V Houstonu je bila Marinka Žitnik navdušena predvsem nad velikimi laboratoriji in nad tem, da so različni laboratoriji, na primer laboratorij za umetno inteligenco in za biologijo, le nekaj korakov drug od drugega. Veselilo jo je tudi, da je imela priložnost delati med raziskovalci s praktično vsega sveta. "Zelo zanimivo je, kako iz takšne mešanice kultur pridejo zanimive nove ideje."

Poudarja še, da so raziskovalci tam "zelo aktivni, samoiniciativni, zainteresirani za svoje delo, motivirani in navdušeni nad tem, kar raziskujejo. Res živijo za svoje raziskave." Tako je tudi poleti. Medtem ko v Ljubljani v času dopustov srečamo bolj ali manj le turiste, se v medicinskem centru tudi sredi poletja dela kot običajno.

"Večina raziskovalcev je še vedno tu in dela pri svojih projektih, morda tudi zato, ker poskusov ne morejo kar tako ustaviti. Edina sprememba je, da je manj seminarjev kot spomladi, sicer večina ljudi dela kot običajno," pripoveduje Marinka.

Iz Houstona v Stanford Marinko Žitnik smo ujeli ravno v času, ko se je od sodelavcev v Houstonu poslavljala. Njen projekt se je tam namreč iztekel, za dan ali dva se je vrnila v Ljubljano, zdaj pa že odhaja na univerzo v Stanfordu, kjer jo s svojo skupino čaka slovenski profesor dr. Jure Leskovec.

"Tja odhajam v sklopu štipendije, ki sem jo dobila od skupine Jureta Leskovca in njihove Slovensko-ameriške znanstvenoraziskovalne fundacije (ASEF). Tam bom do konca oktobra delala v skupini, ki dela analize množice podatkov socialnih mrež in bioloških podatkov."

Prepletanje Slovenije s tujino Jeseni se Marinka vrača v Slovenijo, saj mora na FRI končati še zadnji, tretji letnik doktorskega študija. Nato ima željo, da bi šla v tujino, verjetno v ZDA na podoktorsko raziskovalno delo.

"Dolgoročno se vidim v raziskovalni sferi – na kakšni akademski ustanovi, inštitutu ali v podjetju. Vedno se namreč odločam na podlagi tega, kakšen izziv mi nekaj predstavlja, ali je to okolje pozitivno in koliko lahko s tem prispevam k napredku družbe." Ali bo torej v Sloveniji ali tujini, prepušča naključju. Vsekakor pa pravi, da bo njena prihodnost verjetno "prepletanje Slovenije s tujino".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin