SiolNET. Novice Svet
6,13

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vsa odprta mejna vprašanja sosednje Hrvaške

6,13

termometer

Piranski zaliv
Foto: Tina Deu

Za našo južno sosedo mejni spor s Slovenijo še zdaleč ni edini. Hrvaška ima mejo v celoti določeno le z Madžarsko, nejasna je tudi meja s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro.

Odločitev arbitražnega sodišča o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu bi lahko bila po nekaterih navedbah znana to poletje. Njeno (ne)spoštovanje bo lahko nekakšen precedenčni primer za preostale hrvaške mejne spore. Hrvaška ima namreč nerešena mejna vprašanja z več drugimi sosedami: s Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Črno goro. 

Hrvaško-srbska meja

Najbolj pereč je mejni spor s Srbijo. Sporna je zlasti 145-kilometrska meja na Donavi, ki je nejasna že vse od leta 1947. Državi sta leta 2001 ustanovili posebno meddržavno komisijo za določitev meje, a večjega napredka do danes ni.

Največ, kar je državama uspelo doseči, je vzpostavitev maloobmejnega režima, ki lastnikom omogoča dostop do njihovega premoženja na spornem območju.

Nerešena razmejitev obstaja v 145-kilometrskem pasu toka Donave od Bačke Palanke do tromeje Srbija-Hrvaška-Madžarska ter v območju Apatina. Srbska stran si prizadeva, da bi meja med državama potekala po sredini korita Donave, na drugi strani pa Hrvaška vztraja pri določitvi meje glede na katastrske občine. Trenutno stanje nadzora teritorija je pretežno skladno s tem, kar zahteva Srbija.

"Hrvaška ne bo Srbiji, kar je Slovenija Hrvaški, ker ne bo ravnala po pravilu, da je nam bolje, če je sosedu slabše," je v zvezi z mejnim sporom med Srbijo in Hrvaško izjavil nekdanji predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader. "Hrvaška ne bo Srbiji, kar je Slovenija Hrvaški, ker ne bo ravnala po pravilu, da je nam bolje, če je sosedu slabše," je v zvezi z mejnim sporom med Srbijo in Hrvaško izjavil nekdanji predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader. Foto: Tina Deu

Meja z Bosno in Hercegovino

Sporno ozemlje, ki si ga prilaščata tako Hrvaška kot tudi Bosna in Hercegovina, so skrajni zahodni vrh polotoka Klek, ki se nahaja med obalo in polotokom Pelješac ter zapira Neumski zaliv, in dva nenaseljena otočka Veli in Mali školj pred južno obalo Kleka.

Dogovor o rešitvi mejnega spora med državama sta že dosegla predsednika Franjo Tuđman in Alija Izetbegović leta 1999, po katerem naj bi sporna otočka postala del Bosne in Hercegovine, a Hrvaška sporazuma ni ratificirala.

Mejni spor se še dodatno zapleta zaradi načrtov Hrvaške, da zgradi most na Pelješac, s čimer bi prometno povezala jug Hrvaške s preostalim delom države. Del ceste, ki vodi do Dubrovnika, namreč poteka skozi ozemlje BiH. Bosna in Hercegovino gradnji mostu ostro nasprotuje, dokler državi na tem območju ne rešita vprašanja morske meje, poleg tega pa v Sarajevu gradnji nasprotujejo, češ da bi most preprečil vstop tujim večjim ladjam v Neum.

Republika Srbska je odprla tudi vprašanje meje ob reki Uni pri Kostajnici na severozahodu BiH, kjer si Hrvaška lasti območje dvorca Zrinskih na bosansko-hercegovskem bregu Une.

Sporazum o mejnem sporu med Hrvaško in BiH sta že leta 1999 dosegla hrvaški predsednik Franjo Tuđman in bosanski predsednik Alija Izetbegović, a sporazum ni zaživel. Sporazum o mejnem sporu med Hrvaško in BiH sta že leta 1999 dosegla hrvaški predsednik Franjo Tuđman in bosanski predsednik Alija Izetbegović, a sporazum ni zaživel. Foto: Reuters

Črna gora

Tudi mejni spor ob polotoku Prevlaka pred vhodom v Bokokotorski zaliv na rešitev čaka že vse od razpada Jugoslavije. Nekdanja zunanja ministra Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije sta decembra 2002, ko se je tam končal mandat opazovalne misije Združenih narodov, podpisala protokol o začasnem režimu ob južni meji med Hrvaško in ZRJ, ki ni rešil spora o meji, je pa omogočal nemoteno življenje prebivalstva ob spornem območju.

Leta 2008 sta se črnogorski premier in predsednik hrvaške vlade dogovorila, da bosta državi uredili spor o meji na arbitražnem sodišču, a od takrat ni bilo večjega napredka.

Dodatne napetosti med državama so v zadnjih letih vzbudile raziskave, povezane z iskanjem nafte in plina, a je ta spor kljub temu med najmanj problematičnimi hrvaškimi mejnimi spori.

V pričakovanju odločitve arbitražnega sodišča

"V nekaj mesecih bo prišla odločitev arbitražnega sodišča, ki dela na osnovi nespornega dogovora med Slovenijo in Hrvaško. O tem smo se dogovorili, za tem je stala Evropska unija, to so Hrvati sprejeli," poudarja Petrič. "V nekaj mesecih bo prišla odločitev arbitražnega sodišča, ki dela na osnovi nespornega dogovora med Slovenijo in Hrvaško. O tem smo se dogovorili, za tem je stala Evropska unija, to so Hrvati sprejeli," poudarja Petrič. Foto: Matej Leskovšek Medtem ko Slovenija vztraja pri spoštovanju odločbe arbitražnega sodišča o določitvi meje med državama, Hrvaška arbitražo zavrača in trdi, da jo je leta 2015 zapustila in da odločitve arbitražnega sodišča zanjo niso zavezujoče, saj naj bi bil arbitražni sporazum "kontaminiran".

"Smo na dobri poti, napredek je tako rekoč zanesljiv," glede reševanja mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško meni nekdanji diplomat in ustavni sodnik Ernest Petrič.

Po Petričevih besedah Hrvati nikoli niso zanikali veljavnosti tega sporazuma, ampak le sestavo sodišča. Odločitev arbitražnega sodišča bo pravno zavezujoča in dokončna, s tem bo tudi meja med državama pravno določena in dokončna, trdi Petrič.

"Je pa seveda vprašanje, kdaj se bo to pravno stanje uresničilo. Da se bodo Hrvati tej odločitvi prilagodili, utegne trajati nekaj časa. Na nas bo, da bomo z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi uveljavljali, da se mednarodno-pravno določena meja tudi realizira."

Rupel: Hrvati so spretni diplomati

"Hrvaška politika je ostra, do neke mere konfliktna, vendar tudi spretna in uspešna," trdi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "V zvezi z arbitražnim sporazumom se zdi, da je komaj čakala na priložnost za izstop iz njega, Slovenija pa je naredila nadvse neprijetno napako, s katero je ustregla Hrvaški."

Hrvaški vstop v schengen je res tudi v slovenskem interesu, vendar so objektivne težave na hrvaški strani, meni Rupel. Slovenski diplomaciji v tej zvezi očita slabo pripravljenost in informiranost, "medtem ko hrvaška diplomacija deluje odlično", meni nekdanji zunanji minister. Hrvaški vstop v schengen je res tudi v slovenskem interesu, vendar so objektivne težave na hrvaški strani, meni Rupel. Slovenski diplomaciji v tej zvezi očita slabo pripravljenost in informiranost, "medtem ko hrvaška diplomacija deluje odlično", meni nekdanji zunanji minister. Foto: Reuters Rupel meni, da je hrvaška spretnost v tem, da je zaradi sporazuma dosegla članstvo v EU, pri meji pa računa na svojo premoč in dejansko stanje - školjčišče, pozidava Kanegre, policijsko križarjenje po Piranskem zalivu in slovensko hrepenenje po počitnicah na hrvaški obali.

Hrvaška v schengen prihodnje leto?

Medtem ko zlasti v poletnih mesecih zaradi poostrenega nadzora nastajajo zastoji na slovensko-hrvaški meji in bi Slovenci raje videli, da bi se schengenska meja preselila na južno hrvaško mejo, pa se postavlja tudi vprašanje, kako bo Hrvaška po vstopu v schengensko območje uspešno zavarovala zunanje meje, ko pa v velikem delu niti niso jasno določene.

Kljub številnim hrvaškim mejnim sporom namreč hrvaška politika napoveduje, da bo naša južna soseda del schengenskega območja postala prihodnje leto.

Hrvaška v schengnu bi koristila tudi Sloveniji

"Težko bi napovedal, kdaj bo Hrvaška stopila v schengensko območje. Verjetno je v interesu marsikoga, tudi v našem interesu, da bi se to zgodilo. Nerešena mejna vprašanja z raznimi sosedami so ena od ovir. Ampak gremo v smeri, da se Evropa vendarle uokviri v schengenske meje in da te meje tudi ustrezno varuje," meni Petrič.

"Naš interes bi moral biti, da je Hrvaška v schengnu in s tem tudi zadolžena za zunanji nadzor meja," trdi profesorica evropskega prava na dunajski univerzi Verica Trstenjak. Meni, da bi Slovenija z blokado Hrvaške pri vstopanju v schengen najbolj škodila sama sebi.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 88
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin