Četrtek, 14. 7. 2022, 22.21
2 leti, 4 mesece
Je ta del Evrope kot zaklet?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,04
28
Ukrajina je del Evrope, ki ima morda najbolj krvavo in nasilno polpreteklo zgodovino. Med prvo svetovno vojno so potekali hudi boji v Galiciji, po vojni je sledila krvava ruska državljanska vojna, v 30. letih je v Stalinovi Sovjetski zvezi na milijone Ukrajincev umrlo zaradi lakote, med drugo svetovno vojno pa je v Ukrajini umrl vsak šesti prebivalec.
Krize, ki so v zadnjih stotih letih zatresle Evropo, pa tudi ves svet, so bile najbolj uničujoče na vzhodu in jugovzhodu Evrope, ki je etnično-jezikovno gledano v veliki meri slovanski.
Balkan oziroma slovanska dežela Bosna in Hercegovina (v kateri je bosenski Srb Gavrilo Princip junija 1914 izvedel atentat na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda) je bila žariščna točka, zaradi katere je izbruhnila prva svetovna vojna.
Balkanski sod smodnika
Glavni krivci za vojno in njeni glavni sprožitelji seveda niso bili iz BiH (za izbruh vojne so odgovorne takratne evropske velesile), je pa boj zanjo in za prevlado na Balkanu zelo prispeval k izbruhu prve svetovne vojne.
Hitlerjev napad na Poljsko
Druga svetovna vojna, ki je po svoje zgolj nadaljevanje prve svetovne vojne, se ni začela na Balkanu, ampak v srednjeevropskem prostoru - z napadom Hitlerjeve Nemčije na slovansko državo Poljsko. Že pred tem se je svet znašel tik pred veliko vojno zaradi Hitlerjevega uničenja Češkoslovaške.
Boj za prevlado na Balkanu je na koncu po atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda (na fotografiji skupaj z ženo Sofijo vstopa v avtomobil) sprožil prvo svetovno vojno. Ta je prinesla na desetine milijonov mrtvih in ranjenih, uničila štiri cesarstva in pomenila konec svetovne prevlade evropskih velesil.
Glavni in temeljni razlog za drugo svetovno vojno je bila seveda želja nemških nacistov, da bi osvojili slovanski vzhod Evrope ter tako dokončno obračunali zlasti z zahodnimi in vzhodnimi Slovani, ki so stali na poti nemški želji po velikem nemškem evropskem imperiju od Atlantika do Urala.
Veliki nemško-slovanski spopad
Na drugo svetovno vojno, ki je bila zaradi nacističnega protislovanskega in protijudovskega rasizma najbolj krvava in uničevalna prav na vzhodni fronti, lahko tako gledamo kot na velik spopad med Nemci in Slovani (čeprav so se nekateri slovanski narodi, še zlasti v prvih letih vojne, postavili na stran Nemcev).
Delno je bila velik nemško-slovanski spopad že prva svetovna vojna. V teh dveh titanskih spopadih prve polovice 20. stoletja so bili na koncu Nemci veliki poraženci.
Krvavi razpad slovanskih večnarodnih držav
Če je bil v prvi polovici 20. stoletja nemški osvajalni imperializem potolčen, pa so staro celino ob koncu stoletja in na začetku 21. stoletja prav tako zaznamovale krize na slovanskem vzhodu in jugovzhodu Evrope. Takrat to niso bili nemško-slovanski, italijansko-slovanski ali madžarsko-slovanski spopadi, ampak so bili na obeh straneh bojne fronte slovanski narodi.
Druga svetovna vojna je izbruhnila zaradi načrta Hitlerjeve Nemčije, da bi z osvojitvijo vzhodnoevropskega ozemlja, na katerem večinoma živijo Slovani, zgradil rasistični nemški imperij. Najprej se je nemški führer Adolf Hitler lotil Češkoslovaške in pripeljal svet na rob nove vojne, potem sprožil drugo svetovno vojno z napadom na Poljsko, na koncu pa si zapečatil usodo z iztrebljevalnim pohodom proti Sovjetski zvezi. Druga svetovna vojna je bila najbolj smrtonosni vojaški spopad v svetovni zgodovini. Po ocenah je zaradi vojne neposredno umrlo od 50 do 56 milijonov ljudi, zaradi posledic vojne pa še od 19 do 28 milijonov.
Obe veliki evropski krizi in vojni žarišči po hladni vojni sta povezani z razpadom slovanskih večnarodnih držav po koncu komunizma – Jugoslavije in Sovjetske zveze.
Žametni razpad Češkoslovaške
Tretja slovanska večnarodna država, Češkoslovaška, ki je tako kot Jugoslavija nastala po prvi svetovni vojni, je prav tako razpadla v tem obdobju, a ta razpad je bil žametni razpad: nobene vojne, nobenih krvavih bojev za nove meje, nobenih beguncev ...
Rusko-ukrajinski konflikt
Res je, da je letošnja rusko-ukrajinska vojna izbruhnila tri desetletja po razpadu Sovjetske zveze, torej z zamikom, a konflikt je v bistvu tlel od leta 1991, ko se je ruska večina na Krimu prvič hotela odcepiti od Ukrajine, a takrat Moskva še ni stopila na njihovo stran.
Razpad Sovjetske zveze je prinesel številne vojaške konflikte: v Pridnestrju v Moldaviji, v Abhaziji in Južni Osetiji v Gruziji, v Čečeniji na severu Kavkaza in v Gorskem Karabahu v Zakavkazju. Največje posledice pa ima seveda konflikt v Ukrajini, ki je izbruhnil leta 2014, 23 let po razpadu Sovjetske zveze, a je tlel že od leta 1991. Letošnji ruski napad na Ukrajino pa je seveda največji vojaški spopad na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.
Med jugoslovanskimi oziroma pojugoslovanskimi vojnami in današnjo rusko-ukrajinsko vojno, pa tudi drugimi vojnami na območju nekdanje Sovjetske zveze (vojna v Čečeniji, Južna Osetija, Abhazija, Gorski Karabah, Pridnestrje ...), je veliko vzporednic.
Rusko-srbske vzporednice
Veliko je na primer vzporednic med nekdanjim srbskim predsednikom Slobodanom Miloševićem in današnjim ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Tako kot je Milošević želel po razpadu Jugoslavije združiti vse Srbe v eno državo, v tako imenovano Veliko Srbijo do črte Karlobag-Karlovec-Virovitica, poskuša Putin čim več območij zunaj Ruske federaciji, na katerih živijo Rusi, združiti z Rusko federacijo.
Srbske krajine in ruske ljudske republike
Zato lahko tudi potegnemo vzporednice med ustanavljanjem srbskih krajin na Hrvaškem in v BiH po razpadu Jugoslavije in ustanavljanjem ljudskih republik v Donbasu, ko je leta 2014 po strmoglavljenju proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča Ukrajina spolzela iz Putinovih rok.
Evropsko 20. stoletje se je začelo z balkanskima vojnama v letih 1912-1913 in se končalo z balkanskimi vojnami v letih 1991-1999. Vojaški požar na Balkanu, ki ima že dolgo zlovešči sloves soda smodnika, se je začel z razpadom Jugoslavije. Najbolj odgovoren za izbruh vojne na Balkanu ob koncu 20. stoletja je bil srbski voditelj Slobodan Milošević (desno), ki se je spopadal s Hrvaško Franja Tuđmana (levo), obenem pa z njim načrtoval delitev Bosne in Hercegovine. Vojne po razpadu Jugoslavije so bile do rusko-ukrajinske vojne največji vojaški spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
Velika razlika med Miloševićem in Putinom je, da ima Putin več kot 6.000 jedrskih konic, zaradi česar Zahod vojne v Ukrajini ne more ustaviti tako, kot je ustavil vojne na Balkanu – z letalskimi napadi.
Krvavi medslovanski spopadi
Seveda spopadi med Slovani samimi niso nobena novost. Spomnimo se na stoletja dolgo nasprotje med Poljaki in Rusi, dvema velikima slovanskima narodoma. Krvavo preteklost imajo tudi Poljaki in Ukrajinci, čeprav te zgodovine zaradi skupnega strahu pred ruskim imperializmom zadnja leta namenoma ne pogrevajo.
Po prvi svetovni vojni so se spopadli Čehi in Poljaki zaradi meje v Šleziji. V 19. stoletju je izbruhnila vojna med Srbi in Bolgari, ko sta se ta dva naroda osvobodila turškega jarma. Srbi in Bolgari so bili na različnih straneh tudi v drugi balkanski vojni ter v prvi in drugi svetovni vojni.
Hrvaško-srbski konflikt
Krvavo je bilo med drugo svetovno vojno med Hrvati in Srbi, saj je ustaška Hrvaška po razkosanju Jugoslavije nad Srbi začela izvajati genocid.
Pri tem je treba poudariti, da sovraštvo med Hrvati in Srbi zgodovinsko gledano ni kakšna starodavna, več stoletij stara zgodba, ampak je nastalo proti koncu 19. stoletja, ko se je hrvaški narod izoblikoval v politično skupnost, kot jo poznamo danes, med Srbi pa so se okrepile velikosrbske težnje.
28