Slovenka na mejo prišla s tremi otroki, 22 kilogrami kokaina in pištolama

Sodni svet občinskega sodišča v Vinkovcih je obravnaval primer 40-letne državljanke Slovenije in Slovaške, ki se je 15. februarja lani pozno popoldne s tremi otroki in psom pojavila na mejnem prehodu Bajakovo.

Poleg otrok v avtu 22 kilogramov kokaina in pištoli 

Poleg otrok je v range roverju s slovenskimi registrskimi oznakami prevažala več kot 22 kilogramov kokaina s čistostjo nad 72 odstotkov ter dve pištoli glock s petimi nabojniki in poškodovanimi serijskimi številkami. Ko so jo cariniki in policisti razkrili, je bivšemu partnerju na mobilni telefon sporočila: "Našli so, konec je." Na to ji je ta odgovoril: "Samo tiho bodi, ničesar ne veš."

Štiridesetletnica je od takrat za zapahi, te dni pa je bila zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili ter izogibanja carinskemu nadzoru obsojena na šest let in pol zapora. S sodnim sklepom ji je bilo zaseženih tudi 590 evrov, ki jih je imela pri sebi ob aretaciji. Ko bo sodba pravnomočna, se bo ta denar stekel v državni proračun. Prav tako bo ostala brez terenca, lastništvo bo preneseno na ministrstvo za prostorsko načrtovanje v nadaljnje upravljanje. En mobilni telefon, ki so ji ga zasegli, bo uničen, drugega ji bodo vrnili, plačati pa bo morala več kot 4.000 evrov sodnih stroškov.

"Mislila sem, da gre za rutinsko kontrolo, potem pa so me odpeljali v hangar"

Štiridesetletnica je sprva zanikala krivdo, češ da je "iz Slovenije odšla v Novi Sad na obisk k teti in da ni imela pojma, kaj je v avtu", kasneje pa vse priznala. 

"Ko sem prispela na mejo, sem mislila, da gre za rutinsko kontrolo, potem pa so me odpeljali v hangar, odprli avto ter v zadnjem delu našli škatlo in pištoli. Povedali so mi, kaj so našli. V življenju še nisem videla drog in nikoli ne bi sedla v tak avto s svojimi otroki. To je vse, kar imam povedati, in ne bom odgovarjala na vprašanja," je v svojem zagovoru dejala obtožena, nato pa se je v sodni dvorani vendarle odločila priznati krivdo.

"Nisem vedela, kaj imam v avtu, so mi pa povedali, da moram zaradi dolgov nekaj prepeljati v Srbijo. Niso mi povedali, kaj. Vzela sem posojilo, vendar teh ljudi ne morem imenovati, niti ne morem odgovoriti, koliko dolgujem. Moj bivši mož ve, da sem zadolžena, vendar nočem povedati, ali je vedel, da v avtu prevažam manjše predmete. Povedala sem mu, da so naju ujeli, ker sem imela v avtu otroke. Mislila sem, da prevažam marihuano ali kaj podobnega. Nisem vedela niti količine niti tega, komu naj jo izročim. Rečeno mi je bilo le, da me bodo poklicali in da naj otroke vzamem s seboj, ker jim bodo sicer kaj hudega storili. Sploh ne vem, čigav je bil rover, razen tega, da me je čakal pred hišo in da sva ga z bivšim možem uporabljala. Sprva nisem ničesar priznala, ker sem se bala za otroke, grozili so mi," je pojasnila obtožena. Tožilka jo je nato vprašala, zakaj se danes ne boji več, čeprav so otroci v Sloveniji brez nje, in ali te grožnje še obstajajo.

Obtožena na to vprašanje tožilke ni odgovorila. Nato je spregovorila o žalostni družinski usodi. Povedala je, da je njen oče storil samomor, ko je bila stara deset let, da njen brat trpi za pljučnim rakom ter da mu pošilja denar za zdravila in terapije, da ima eden od njenih otrok ADHD in avtizem. Izjavila je, da je slabokrvna in da ima anemijo, da je iskanje drog vplivalo na njen stres ter da pogreša fizični stik z otroki, čeprav se z njimi sliši. 

Sodišče ji ne verjame, saj je bivšemu možu sporočila: "Našli so. Konec je." 

Sodišče ni verjelo njenim besedam, saj je bivšemu možu, ko so jo ujeli, poslala dve sporočili. Prvo je poslala ob 19.16, v njem pa zapisala: "Našli so." Takoj zatem je poslala sporočilo "Konec je" s tremi žalostnimi emotikoni. Ob 19.20 ji je odgovoril: "Samo tiho bodi, ničesar ne veš."

Izkazalo se je tudi, da je lastnik range roverja v resnici upokojenec, oče partnerja obtožene ženske.

"Tega avtomobila si s svojo 700-evrsko pokojnino nisem mogel kupiti. Kupil in pripeljal mi ga je sin. Nekega dne mi ga je pripeljal, da ga registriram. Mislim, da tudi sin ni imel denarja za nakup takega avtomobila, ker mi je rekel, da je vreden do 30 tisoč evrov. Kam je tisti dan šla M. R.? Ne vem. Iz Slovaške je in nima sorodnikov na Hrvaškem, v Srbiji ali Sloveniji. O drogah ne vem ničesar, niti o orožju, tega sem videl le, ko sem služil v JNA. V življenju nisem nikoli držal v rokah niti grama drog. Ne zanima me, kaj se bo zgodilo s tem vozilom," je poudaril upokojenec ter pojasnil, da registrske tablice in prometno dovoljenje vozila potrebuje le zato, da jih lahko vrne, ko bo registracija potekla, da se izogne ​​kazni.

Novice V Črni gori aretirali vodilnega člana balkanskega kartela

Novice Pri več voznikih pozitivni hitri testi na prepovedane droge