Iz Fukušime spuščajo v ocean tisoče ton radioaktivnih voda

Tepco, upravitelj elektrarne, je pred tem sporočil, da želijo s tem sprostiti prostor za hrambo zelo radioaktivnih odpadnih voda.

Prostor za visoko radioaktivne odpadne vode Predstavnik Tepca je napovedal, da bodo v ocean izpustili kakih 10.000 ton vode, ki je shranjena na območju elektrarne, in 1500 ton talne vode iz petega in šestega reaktorja. Poudaril je, da gre za šibko radioaktivne vode in da jih morajo odstraniti, da bodo naredili prostor za visoko radioaktivne odpadne vode, ki se kopičijo predvsem na območju drugega reaktorja. Tu naj bi namerili radiacijo več kot tisoč milisivertov na uro, zaradi česar je onemogočena človeška dejavnost.

Radioaktivnost voda, ki jih bodo izpustili v ocean, pa je po navedbah Tepca "zgolj" stokrat večja od dovoljene in gre zato za šibko radioaktivnost.

Predstavnik Tepca je še poudaril, da odvržene vode ne bodo vplivale na zdravje. Kot je zatrdil, je človek v naravnem okolju letno izpostavljen radiaciji 2,4 milisiverta. Če bi vsak dan jedel alge in druge morske sadeže z območja, kamor bodo odvrgli odpadne vode, bi bil izpostavljen radioaktivnosti 0,6 milisiverta. Načrt je potrdil tudi tiskovni predstavnik vlade Jukio Edano, ki je poudaril, da gre za edino možnost.

Evropska komisija: 10 milijonov evrov za podporo Evropska komisija pa je sprejela odločitev o dodelitvi humanitarne pomoči v višini 10 milijonov evrov za podporo prebivalcem Japonske pri spopadanju s posledicami potresa in cunamija, ki sta državo prizadela 11. marca. Pomoč Evropske komisije je s tem narasla na skupno 15 milijonov evrov.

Pomoč več kot 30.000 ljudem Finančna pomoč bo zagotovila pomoč več kot 30.000 ljudem, ki živijo v začasnih bivališčih ter potrebujejo pomoč v obliki hrane, vode, odej in vzmetnic ter drugih nujnih potrebščin v prizadetih provincah Ivate, Mijagi in Fukušima, so sporočili iz Bruslja.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Jukija Amano je poudaril, da mora svet po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima spremeniti odnos do jedrske energije. Več bo treba storiti za varnost v jedrskih elektrarnah, da bi v prihodnosti preprečili podobne katastrofe, je dejal Amano na Dunaju.

"Ne moremo se obnašati, kot da se ni nič zgodilo" Amano je to dejal ob začetku rednega pregleda praks na področju jedrske varnosti. "Ne moremo se obnašati, kot da se ni nič zgodilo. Skrbi milijonov ljudi po svetu, ali je jedrska energija varna, je treba resno upoštevati," je dejal Amano na peti pregledni konferenci Konvencije o jedrski varnosti, ki bo trajala do 14. aprila.

Poudaril je še, da ima japonska jedrska kriza "velikanske posledice za jedrsko energijo" in da za ves svet predstavlja pomemben izziv.

Konvencijo o jedrski varnosti so ratificirale vse države, ki imajo jedrske elektrarne, velja pa od leta 1996. Strokovnjaki teh držav se pod okriljem IAEA sestajajo vsake tri leta, da bi pregledale stanje na področju njenega uresničevanja.

Konferenco sklicali že pred 11. marcem Današnjo konferenco so tako sklicali že pred 11. marcem, ko je bila v potresu z magnitudo 9,0 in cunamiju resno poškodovana jedrska elektrarna Fukušima. Ni pa pričakovati, da bi konferenca prinesla bistvene spremembe na področju jedrske varnosti.

Ministrsko konferenco o japonski jedrski nesreči je sicer Amano sklical za 20. junij, trajala pa naj bi do 24. junija.