Italijanske bele vdove

Italijanski zidar Giuseppe Campaniello je zamujal pri plačilu davkov, v brezupu je svoji ženi, s katero je bil poročen 27 let, napisal poslovilno pismo. Nato se je odpravil pred bolonjski davčni urad, se tam polil z bencinom in se zažgal. Umrl je devet dni pozneje. Njegova vdova Tiziana pravi: "Bil je dober človek, ampak ni dobil priložnosti, da bi poplačal svoje dolgove. Moral bi dobiti priložnost in potem bi nedvomno plačal vse, kar je dolgoval, ni pa zaslužil 20.000 evrov na mesec in zato ni mogel plačati vsega naenkrat." Po moževi smrti se je Tiziana pridružila skupini italijanskih žensk, ki so se poimenovale Vedove bianche, bele vdove. Gre za skupino žensk, katerih možje so si vzeli življenje zaradi ekonomskih razlogov, samo letos je bilo takšnih primerov 73. Od začetka krize, leta 2009 v Italiji tako opažajo 24-odstotni porast samomorov, pri čemer so vzroki za številne prav denarne narave. Bele vdove zato opozarjajo, da vseh dolgov, ki jih prinaša kriza, ni mogoče izračunati na davčnem obrazcu, in ponazarjajo, kako visok čustveni davek v resnici zahtevajo varčevalni ukrepi, ki jih uvajajo po Evropi.

Varčevalni samomori

V prvi polovici letošnjega leta je po podatkih grškega ministrstva za zdravje število samomorov višje za kar 40 odstotkov. V Veliki Britaniji, ki sicer ni članica evroobmočja, a se njeno gospodarstvo prav tako že dlje spopada z vse hujšo recesijo, prav tako opažajo vedno več samomorov, povezanih s krizo. Po izsledkih raziskave, ki je bila obljavljena v British Journal of Medicine, je recesija v letih 2008–2010 zakrivila vsaj tisoč samomorov.

Italija, tretje največje gospodarstvo evroobmočja, je pod vedno večjim pritiskom, da uvaja stroge varčevalne ukrepe, potem ko so stroški njenega sposojanja nevzdržno narasli. Zato tako imenovani varčevalni samomori niso več značilni samo za ekonomsko najbolj prizadeto Grčijo, ampak so vse pogostejši tudi v Italiji. Italijani so se plačevanju davkov sicer v preteklih desetletjih radi izogibali, a z vznikom ekonomske krize so postale tudi davčne izterjave vse bolj neizprosne. Natančne statistike o tem, kako visok človeški davek je do zdaj zahtevala kriza, sicer niso dostopne, a italijansko združenje malih podjetnikov trdi, da je samomorov vsaj dvakrat več kot pred desetimi leti.

Tiziana se zdaj sprašuje: "Kdo me bo zaposlil pri mojih oseminštiridesetih, ko sem stara že skoraj devetinštirideset let? Kdo? Kam naj grem? Naj postanem prostitutka? Kajti natanko to je tisto, v kar nas silijo. Ali pa naj tudi jaz naredim samomor in postanem ena težava manj za vlado?"